Zemlja je modra, nebo je črno

Na današnji dan pred pol stoletja je Jurij Gagarin z vesoljsko ladjo Vostok, kot prvi človek v zgodovini, poletel v vesolje. Jurij je otroštvo preživel pod nemško okupacijo, v zelo težavnih razmerah in pozno začel s šolanjem. Za pilota se je najprej učil v Saratovu, nato pa je bil sprejet v vojno letalstvo.

Dve leti pred poletom v vesolje je bil premeščen v odred prvih dvajsetih kandidatov za kozmonavte. Kakšen naj bo kozmonavt, je določil Sergej Koroljov, vodja sovjetskega vesoljskega programa. Pilot naj bi imel okrog 30 let, tehtal naj bi manj kot 72 kilogramov in v višino meril manj kot 170 centimetrov, omejitve, ki jih je narekovala Vostokova kapsula. Med drugimi kandidati je bil Jurij izbran predvsem zaradi svoje komunikativnosti in odprtosti, dveh pogojev za uspešno propagando po zaključku tvegane operacije.

Jurij Gagarin je 12. aprila 1961 vzletel s sovjetskega kozmodroma Bajkonur. Polet v vesolje, med katerim je obkrožil zemljo, je trajal uro in 48 minut, nakar je Vostokova kapsula pristala v Saratovskem okrožju. Na višini nekaj tisoč metrov pred pristankom se je Jurij uspešno katapultiral, se s padalom spustil na zemljo in zapisal v zgodovino kot prvi človek, ki je poletel v vesolje. Jurij Gagarin se je smrtno ponesrečil leta 1968.

Potres na potres in Fukušima vmes

Še pred mesecem dni povsem neznan Japonski kraj postaja, tako kot Černobil pred četrt stoletja, sinonim za jedrsko katastrofo neobvladljivih razsežnosti. Čeprav je zaenkrat nemogoče ugotoviti dejansko stanje, ki vlada v kompleksu jedrskih elektrarn in v okolici, dva reaktorja sta po dosedanjih informacijah v stabilnem stanju ohlajevanja, pa ostaja dejstvo, da je celotna količina radioaktivnega materiala, izpostavljenega v Fukušimi, večja od tiste, ki je eksplodirala v Černobilu. Da je ironija usode še večja, za pomanjkljivo obveščanje pred četrt stoletja so svetovni mediji okrivili razpadajoč komunistični sistem, nesrečo pa pripisali tehnološki zaostalosti sovjetskih reaktorjev. Četrt stoletja kasneje demokratična in tehnološko dovršena Japonska svetu kaže nenavaden obraz jedrske tehnologije.

Popotresni sunek z magnitudo 7,1 stopnje, ki je v ponedeljek zvečer po lokalnem času prizadel vzhodno obalo Japonske, je ponovno prekinil električni tok do dveh reaktorjev. TEPCO je potrdil, da so se tudi delavci, ki z vodo polivajo reaktorje št. 1 do 3, začasno umaknili na varno. Skoraj istočasno, ko so reaktorji začasno ostali brez hlajenja, je Japonska vlada končno odločila, da bo razširila območje, iz katerega bodo zaradi povišanega sevanja izselili prebivalstvo. Ukrep, h kateremu so že tedne pozivale nevladne organizacije, pa tudi Mednarodna organizacija za jedrsko varnost, bo zajel nosečnice, otroke in bolnike v tridesetkilometrskem pasu in tiste, ki živijo v krajih, posebej izpostavljenih sevanju.

TEPCO je sicer objavil, da zaključuje operacijo praznjenja rezervoarjev z "nizkoradioaktivno" vodo v okoliško morje, ki sta ji ostro nasprotovali Kitajska in Koreja, a bo omogočil skladiščenje visokokontaminiranih odplak iz poškodovanih reaktorjev. Kompleks elektrarn je danes ponovno obiskal tudi generalni direktor TEPCa, ki je bil med krizo hospitaliziran zaradi srčnih težav. Ponovno se je opravičil za težave, ki jih je njegovo podjetje prizadejalo prefekturi Fukušima in njenim prebivalcem. Kljub opravičilu pa ga, po navedbah medijev, lokalni prefekt ni želel sprejeti. "Direktor mu je zato na prefekturi pustil svojo vizitko".

Na kolenih tudi Portugalci

Potem ko so se bonitetne ocene portugalskih obveznic v manj kot mesecu dni dvakrat znižale, agencija Standard & Poor's jih ocenjuje slabše, kot Indijske ali Indonezijske papirje, je Portugalska prehodna vlada danes zaprosila za Evropsko finančno pomoč.

Še ta mesec bi morali Portugalci zbrati 9 milijard evrov za odplačila obveznosti, preveč za vlado, ki se bo obdržala le do volitev 5. junija. Obresti na desetletne obveznice so po znižanju bonitete presegle 8 odstotnih točk, analitiki pa ocenjujejo, da so bile že 7 odstotne za državo prevelik zalogaj.

Portugalsko tehnično vlado zdaj čakajo pogajanja, podobno kot v primeru Grčije in Irske, le da je tokratni izziv še bistveno večji. Lizbona se bo o posojilih in zategovanju pasu namreč pogajala v predvolilnem vzdušju, ki ga bo označevala vsesplošna kriza. Gospodarski rezultati so slabi: Portugalska že drugič v zadnjih treh letih vstopa v recesijo.

Iz Fukušime spet nekaj dobrega

Japonskim delavcem, ki se trudijo obvladati poškodovane reaktorje v Fukušimi, je ponovno uspel veliki met. Potem ko so prejšnji teden v kompleks pripeljali elektriko in zagnali prve električne črpalke, jim je danes ponovno uspelo nemogoče. Po dveh dneh neuspešnih poskusov je razpoka na reaktorju št. 2. zamašena. To je pomemben dosežek, saj je bila voda iz poškodovanega reaktorja visoko kontaminirana. Odčitek v bližini je za pet milijonkrat presegal dovoljeno vrednost.

Razmere pa ostajajo zapletene. Nekateri poznavalci že več časa poudarjajo, da gre v Fukušimi za nesrečo, ki presega Černobilsko. Za razliko od sovjetske nesreče izpred četrt stoletja, v kateri je bil udeležen zgolj en reaktor, se Japonci soočajo s štirimi nestabilnimi jedrskimi sistemi. V reaktorjih so se sredice verjetno delno stalile, nekateri zadrževalni hrami so poškodovani in puščajo, razmere pa še otežuje izrabljeno gorivo, ki se nahaja na sedmih lokacijah kompleksa. Skupna količina radioaktivnega materiala v izrabljenem gorivu je po prepričanju analitikov večja od tiste, ki je eksplodirala in zgorela v Černobilu.

Poleg omejevanja nekontroliranega iztekanja radioaktivnih odplak v morje, je zdaj prva naloga reševalcev ohranjanje poškodovanih reaktorjev v stabilnem stanju. Da bi preprečili eksplozije vodika, ki so v prvem tednu po nesreči poškodovale reaktorje, bodo v prvega danes začeli vpihovati dušik, ključnega pomena pa je ponovni zagon hladilnih sistemov. V primeru, da so obstoječi preveč poškodovani, TEPCO obljublja, da bodo ob treh najbolj problematičnih zgradili nove. Če Japoncem uspe še ta podvig, bo najhujše mimo.

Rusi prihajajo!

Medtem ko Japoncem v Fukušimi že pomagajo ekipe Američanov in Francozov, naj bi se jim zdaj pridružili še Rusi. V pristanišče ob kompleksu poškodovanih elektrarn naj bi iz Vladivostoka privlekli plavajočo ploščad Suzuran, eno največjih naprav za dekontaminacijo vode na svetu. Plavajočo čistilno napravo iz leta1989 sicer uporabljajo ob razgradnji ruskih jedrskih podmornic. V letu dni lahko dekontaminira 7.000 kubičnih metrov odplak.

To bo sicer le kaplja v morje. V Fukušimi se morajo ta teden znebiti skoraj 12.000 kubičnih metrov nizkoradioaktivnih odplak, ki so se nabrale v rezervoarjih. Izpraznjene bazene potrebujejo za skladiščenje visokoradioaktivne vode, ki se nabira v poškodovanih reaktorjih. TEPCO načrtuje nakup še treh ploščadi, ki bi jih zasidrali v pristanišču in bi služile za dekontaminacijo vode.

Nadaljuje se tudi operacija mašenja odprtine na poškodovanem reaktorju št. 2. Po neuspešnem poskusu s polimerno smolo bodo razpoko zdaj skušali zapolniti s tekočim steklom iz nanodelcev. Nadaljujejo tudi s poskusnim zagonom hladilnih črpalk, da bi omogočili recikliranje hladilne vode. Dokler zaprtih sistemov ponovno ne usposobijo, se bo kontaminirana voda nabirala v kompleksu. Ocenjujejo, da se je je nabralo že 60.000 kubičnih metrov.

TEPCO pa ima še nove težave. Danes so lokalnim oblastem in preseljenemu prebivalstvu pričeli izplačevati odškodnino, ki jo imenujejo "žalni denar", medtem pa se poraja vprašanje, kdo bo kril stroške reševanja, saj so delnice podjetja po nesreči strmoglavile na pičlih 20 odstotkov prvotne vrednosti.

Fukušima se bo vlekla še mesece

Vikend se je začel z obetavnimi novicami o odkritju razpoke na reaktorju št. 2 in možnosti, da bi se širjenje radioaktivnosti v okolico končno zaustavilo. Nedelja se je iztekla v bolj zadržanem tonu. Predstavniki japonske vlade so priznali, da bo reševanje Fukušime verjetno zahtevalo "mesece trdega dela".

Še v soboto je kazalo, da bo končno mogoče preprečiti iztekanje radioaktivne vode v morje. Tehniki so na betonskem zadrževalniku reaktorja št. 2 odkrili dvajset centimetrsko razpoko, iz katere izteka kontaminirana voda, ki dosega radioaktivnost do 1000 milisievertov na uro, dovolj, da v nekaj dneh pokonča delavce, ki delajo v bližini reaktorja. Radioaktivnost je verjetno posledica delno staljenih gorivnih palic v sredici reaktorja.

Nedeljski poskus, da bi razpoko zamašili z mešanico žagovine, papirja in polimera, katerega volumen se ob stiku z vodo poveča za 50-krat, se ni posrečil, zato danes nadaljujejo z iskanjem mesta, od koder radioaktivni material uhaja v morje. Širjenje kontaminirane vode v ocean naj bi TEPCO skušal zajeziti tudi z nekakšno zaveso, a podrobnosti o tem še niso znane.

Težavam navkljub pa četrti teden Fukušime prinaša tudi nekaj dobrih novic: reaktorjev št. 1, 2 in 3 ne polivajo več z morsko vodo, pač pa so jih priključili na omrežje in jih hladijo s sladko vodo, v ostalih reaktorjih pa stanje zaenkrat ostaja stabilno.

Fukušima še ni povsem izgubljena, zaenkrat

Reševanje jedrskih elektrarn se nadaljuje v tretji teden, razmere v okolici Fukušime pa ostajajo prav tako nejasne, kot so bile v prvih dneh po potresu. Nihče ne more z gotovostjo ugotoviti, v kakšnem stanju so štirje od šestih reaktorjev in bazeni z izrabljenim gorivom.

Radioaktivne meritve v okolici položaja nič bolj ne razjasnijo. Potem ko so meritve radioaktivnega joda v okoliškem morju prejšnji vikend dosegle 1850 kratnik običajnih vrednosti in nato upadle, so se zdaj ponovno dvignile, na rekordno vrednost, ki mejno presega za več kot 4000 krat. Strokovnjaki so si edini, da morsko vodo kontaminirajo odplake, ki odtekajo iz poškodovanih reaktorjev.

Vrednosti, izmerjene na kopnem, prav tako ostajajo uganka. Mednarodna agencija za jedrsko varnost je potrdila, da so v 40 kilometrski razdalji od kompleksa izmerili nevarne vrednosti sevanja in japonske oblasti pozvala k širitvi območja evakuacije. Istočasno je japonska uprava za jedrsko varnost objavila rezultate svojih meritev znotraj tridesetkilometrskega pasu, ki ne presegajo 42 mikrosievertov na uro. Tolikšno dozo radioaktivnosti bi, po navedbah Japoncev, prejel potnik, ki bi z letalom šestkrat potoval med Tokijem in New Yorkom.

Medtem so na Japonsko prispeli strokovnjaki francoske jedrske družbe Areva, ki naj bi pomagali pri reševanju Fukušime. Francozi več kot tri četrtine elektrike pridobijo iz jedrskih elektrarn in so posebej zavzeti za umiritev razmer v jedrskem kompleksu. Pomoč ponovno prihaja tudi iz Združenih držav, od koder na Japonsko potuje 140 pripadnikov posebnih vojaških enot. Američani bodo s seboj pripeljali tudi robote za reševanje v težavnih razmerah.

Lastnik elektrarn TEPCO medtem rešuje, kar se rešiti da. Podjetje je že sporočilo, da načrtuje zaprtje in razgradnjo štirih poškodovanih reaktorjev, medtem ko za dva, ki sta trenutno v stabilnem stanju, upajo na ponovni zagon. Njegove delnice so medtem strmoglavile in pojavljajo se govorice, da ga bodo morali podržaviti in s tem rešiti pred bankrotom. Ameriška investicijska banka Merrill Lynch je stroške odškodnin jedrske katastrofe ocenila na 93 milijard evrov.

So živilske barve varne?

V zadnjih letih se vrstijo dokazi, da živilske barve povzročajo vedenjske motnje. Potem ko je Ameriška uprava za zdravila in hrano (FDA) vrsto let zavračala pozive, naj njihovo uporabo podrobneje preuči, je zdaj popustila in o tem napovedala strokovno razpravo.

Barvila, ki jih že desetletja uporablja prehrambena industrija z obeh strani Atlantika, v Evropi jih poznamo pod oznakami E100 do E199, izvirajo iz tridesetih let prejšnjega stoletja. FDA je doslej vztrajala, da so zato povsem varna in je zahteve po dodatnih raziskavah vedno zavračala. Doslej je prepovedala le dve barvili. Ena od oranžnih se je sredi prejšnjega stoletja izkazala za strupeno, rdečo barvo, ki je kancerogena, pa so morali zamenjati.

Prvi, ki je posumil, da živilske barve vplivajo na vedenje otrok, je bil kalifornijski specialist za otroške alergije dr. Benjamin Feingold. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je z uporabo diet uspešno zdravil otroško hiperaktivnost. Tudi takrat je FDA vztrajala, da so barve varne za otroke, čeprav je obenem priznala, da lahko "nekatere snovi v hrani vplivajo na otroke, ki sicer kažejo znake hiperaktivnosti."

Po letu 2007, ko je študija v ugledni medicinski reviji Lancet potrdila povezavo med živilskimi barvami in hiperaktivnostjo, se je pritisk na ameriške zakonodajalce okrepil. Mnoge nevladne organizacije zadnja leta zahtevajo, da se uporaba spornih barvil prepove ali pa se izdelki označujejo z napisom: "Uporabljena umetna barvila pri nekaterih otrocih povzročajo hiperaktivnost in vedenjske motnje." FDA zdaj obljublja, da bo zadevi prišla do dna.

Plutonij je ušel iz steklenice

V Fukušimi gre, kot kažejo zadnje novice, s slabega na slabše. Zdaj je uradno potrjeno, da so na petih lokacijah kompleksa elektrarn našli plutonij. Zaradi svoje izjemne kancerogenosti, po mnenju mnogih poznavalcev gre za najbolj nevaren element na planetu, in zelo dolge razpolovne dobe, ki znaša prek 24.000 let, je najdba še dodatno zapletla razmere. Plutonij, ki se zaradi visoke mase po zraku le težko širi, vsebuje mešano gorivo reaktorja št. 3, tako da lahko najdbe izvirajo zgolj iz njegove poškodovane sredice ali iz izrabljenih gorivnih palic.

Reševalci se soočajo z več težavami hkrati. Potem, ko so v ponedeljek v betonskih ceveh pod reaktorjem št. 2 odkrili nevarno kontaminirano vodo, je nastala dilema, ali naj jo čim prej izčrpajo in tako zmanjšajo sevanje, ali pa naj nadaljujejo z improviziranim hlajenjem, ki verjetno prispeva dodatne količine nevarnih odplak.

Reševanje katastrofe v Fukušimi poleg tehničnih zdaj predstavlja tudi politične izzive. V prvi vrsti gre za omajano zaupanje v japonsko sposobnost obvladovanja težav. Francoska vlada je namreč potrdila, da so nekatera njena podjetja prejela prošnje za pomoč pri obvladovanju katastrofe. Japonski premier se je v zadnjih dneh znašel tudi pod pritiskom očitkov iz opozicije, češ da je bila prva evakuacija okoliškega prebivalstva nezadostna. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace, ki že več dni meri radioaktivnost v okolici kompleksa, poziva ljudi, naj čim prej zapustijo tridesetkilometrski pas, za katerega so oblasti še donedavna zagotavljale, da je povsem varen. Če bo do ponovne evakuacije dejansko prišlo, bo zaradi Fukušime svoje domove zapustilo že 200.000 ljudi.

Fukušima na drugem koncu sveta

Nesreča v japonskem jedrskem kompleksu je terjala prvo politično žrtev, na drugem koncu sveta. Obupni poskus kanclerke Angele Merkel, da bi se z zapiranjem jedrskih elektrarn zadnji trenutek prikupila nemškim volivcem, ni požel odobravanja.

Če držijo začasni volilni rezultati iz Baden-Württemberga, so nemški Zeleni včeraj dosegli svojo veliko zmago. V eni od najbogatejših dežel, kjer je Krščansko-demokratska Unija vladala več kot pol stoletja, je včeraj prišlo do preobrata. Volivci so stranko Angele Merkel kaznovali za njeno jedrsko obračanje po vetru, pa tudi za nekatere druge nespretne odločitve, kot je nepriljubljena izgradnja nove železniške postaje v Stuttgartu. Krščanski demokrati so, po začasnih rezultatih sicer uspeli zadržati prvo mesto, a deželne vlade jim z 39 odstotki osvojenih glasov ne bo uspelo oblikovati.

Na drugem bregu so zdaj veliki zmagovalci včerajšnjih volitev, Zeleni, ki jim je tokrat uspelo več kot podvojiti rezultat zadnjih volitev. S 25 odstotki in s socialdemokratskim izkupičkom 23 odstotkov, bodo prvič v zgodovini Nemčije na čelo deželne vlade lahko imenovali svojega voditelja. Ministrski predsednik Baden-Württemberga bo tako verjetno postal nekdanji učitelj naravoslovja Winfried Kretschmann. Volilni uspeh so na sedežu stranke Zelenih v Berlinu pospremili z besedami: "Vpisali smo se v zgodovino."

Japonska mora se nadaljuje

Fukušima se spreminja v japonsko nočno moro. Po preiskavi dogodka, v katerem so bili hospitalizirani trije delavci, ki so prišli v stik z kontaminirano vodo, so v soboto predstavniki TEPCA priznali, da povišano radioaktivnost v poslopjih treh reaktorjev zaznavajo že od srede prejšnjega tedna. Med reaktorji, v katerih se nabira radioaktivna voda, ki jo skušajo zdaj izčrpati, je tudi najnevarnejši, št. 3 s plutonijem.

Kako visoki so posamezni odčitki pove podatek, da so v reaktorju št. 2 včeraj namerili 1.000 milisievertov na uro. Japonski standard za zaposlene v elektrarnah dovoljuje sevanje 250 milisievertov na leto (pred nesrečo je mejna vrednost znašala 100 milisievertov na leto), kar pomeni, da bi delavce po četrturnem delu v reaktorju morali poslati domov, do naslednjega leta.

Razmere v kompleksu tega seveda ne dovoljujejo, a so zato reševalni poskusi pogosto prekinjeni. Delavce so na varno umaknili tudi v nedeljo, potem ko je voda v poslopju reaktorja št. 2 presegla kritične ravni. Obenem skušajo morsko vodo, s katero so doslej ohlajevali kompleks, zamenjati s sladko, saj sol očitno škoduje cevnim sistemom.

Najslabše novice pa ne prihajajo s kompleksa elektrarn, pač pa z morja. Japonske oblasti so priznale, da radioaktivnost v morju, v pasu 30 km okrog Fukušime narašča. V soboto so namerili 1.250 krat višjo raven, v nedeljo pa je bil odčitek že 1.850 krat višji od običajne ravni radioaktivnosti morske vode. Vprašanje, kakšen je vpliv onesnaženja na morsko hrano, ostaja neodgovorjeno.

Ali pušča najnevarnejši reaktor?

Kljub pomanjkanju zanesljivih informacij vse kaže, da najmanj en od štirih zadrževalnih hramov v kompleksu Fukušima pušča jedrski material. Od šestih reaktorjev sta dva zdaj v tako imenovanem stanju hladne zaustavitve, torej varna, ostali štirje pa ostajajo bolj ali manj nestabilni. Najbolj zaskrbljujoče je stanje reaktorja št. 3 s plutonijem, ki ga že več dni priključujejo na električno omrežje. Zaskrbljenost se je povečala včeraj, ko so dva tehnika, ki sta delala v njegovi bližini, z resnimi radiacijskimi opeklinami odpeljali v bolnico.

Če informacije držijo in je do poškodb prišlo, ko so njuni škornji prišli v stik s kontaminirano vodo, je stanje resno. Visoka stopnja radioaktivnosti vode v neposredni bližini reaktorja št. 3 je lahko posledica poškodb na zadrževalnem hramu. Tudi drugi dokazi za nekontrolirano izhajanje radioaktivnega materiala se v zadnjih dneh množijo. Kitajske oblasti so potrdile, da so pri dveh osebah, ki sta pripotovali z Japonske, včeraj odkrili "resno povečanje" radioaktivnosti.

Medtem se iz območja okrog Fukušime pripravlja nova evakuacija. Japonska vlada je danes pozvala okrog 120.000 prebivalcev 30-kilometrskega območja okrog kompleksa, naj se začasno izselijo. Razlogi za to odločitev naj bi bile težave pri oskrbi prebivalstva, čeprav so danes predstavniki Japonskega ministrstva za znanost priznali, da dnevno izmerjene vrednosti na tem območju presegajo dovoljene letne stopnje. Ta vikend v Fukušimi bo očitno bolj vroč.

Tokijski vodovod je kontaminiran, kaj pa ribe?

Potem ko je optimizem preteklega vikenda izpuhtel, se novice iz Fukušime kar nočejo izboljšati. Uspeh TEPCA, do vseh šestih reaktorjev so zdaj napeljani električni kabli, se je izgubil v oblakih radioaktivnega dima, ki se občasno dviga z elektrarniškega kompleksa. Zagon hladilnih sistemov je bil doslej uspešen le pri enem od poškodovanih reaktorjev, ostale še zmeraj polivajo z improviziranimi napravami.

Čeprav dejanski obseg kontaminacije zaenkrat ostaja skrivnost, so Japonske oblasti danes priznale, da voda iz Tokijskega vodovoda za otroke ni več varna. Povišana radioaktivnost zaradi vsebnosti jodovega izotopa, ki so jo izmerili v eni od čistilnih naprav, znaša 210 bequerelov in dvakrat presega dovoljeno vrednost. Kaj to pomeni za 13 milijonov prebivalcev japonske prestolnice, ki je od mesta nesreče oddaljena 240 kilometrov, je bilo mogoče videti po policah trgovin. Mediji poročajo, da je ustekleničena voda v trgovinah že pošla.

Singapur in Avstralija, pred nesrečo pomemben trg japonskih pridelkov, sta se pridružila Združenim državam in Hong Kongu pri omejitvah uvoza japonskih prehrambenih izdelkov. Čedalje večjo zaskrbljenost pa predstavlja morebitni vstop radioaktivnih snovi v morsko prehransko verigo. Na območju Tihega oceana, kamor odnaša večino radioaktivnega materiala, so namreč pomembna ribja lovišča. O povišanem sevanju zdaj poročajo celo z Atlantika, z Islandije.

Na Vzhodu nič novega

Ko je že kazalo, da je najhujše v Fukušimi minilo in so se razmere začele obračati na bolje, iz kompleksa jedrskih elektrarn ponovno poročajo o zapletih. Potem ko so čez vikend napeljali električne kable do vseh šestih reaktorjev in uspešno zagnali hladilni sistem reaktorja št. 5, je začel naraščati pritisk v najbolj problematičnem reaktorju št. 3, ki vsebuje gorivo s plutonijem. Prav danes so ga, skupaj z reaktorjem št. 4, nameravali priključiti na električno omrežje.

Čez dan se je iz reaktorja št. 3 pričel valiti sivkast dim in dela začasno prekinil. Medtem je Mednarodna organizacija za jedrsko varnost potrdila, da razmere, kljub uspešnemu zagonu hladilnih sistemov ostajajo resne. Četudi tehnikom uspe zagotoviti hlajenje sredic vseh šestih reaktorjev, ostaja nerešen problem izrabljenih gorivnih palic, ki se nahajajo na sedmih lokacijah znotraj kompleksa. Resnost razmer potrjuje tudi odločitev Američanov, da med vojaško osebje v Nagoji, Tokiju in Jokohami, ter člane njihovih družin, preventivno razdelijo tablete kalijevega jodida. Po navodilih vojske jih zaenkrat še ni potrebno uživati.

Težavam pa kar ni videti konca. Zdaj se Japonske oblasti utegnejo soočiti še s kontaminiranimi živili. Potem ko so predvčerajšnjim odkrili povečano sevanje v mleku in špinači iz okolice Fukušime, so včeraj poročali tudi o rahlem zvišanju radioaktivnosti v vodi Tokijskega vodovoda. To odkritje je še posebej zaskrbljujoče, saj pomeni, da se radioaktivnost hitro širi iz tridesetkilometrskega pasu okrog elektrarn. Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da živila, pri katerih so odkrili povečano radioaktivnost, niso več zgolj lokalni problem. Japonska vlada je zaenkrat prepovedala uživanje mleka iz province Fukušima in špinače iz štirih sosednjih provinc.

Jedrski fant iz Fukušime

Tako umetnik Kazuhiko Hachiya vidi Jedrskega fanta iz Fukušime.

Dobre in slabe novice iz Fukušime

Iz Fukušume danes končno prihajajo tudi dobre novice. TEPCO je potrdil, da je tehnikom kompleks elektrarn uspelo povezati z električnim omrežjem. Potem ko so položili kable na manjkajočem odseku, je zdaj elektrarnam ponovno mogoče dobavljati energijo. Najprej bodo skušali zagnati črpalke reaktorja št. 2 in št. 5, medtem ko hladilni sistem reaktorja št. 6 že poganja dieselski agregat.

V 20 kilometrskem območju okrog elektrarne je po navedbah Japonskih oblasti zdaj na delu 300 delavcev, ki skušajo ponovno vzpostaviti hladilne sisteme in preprečiti pregrevanje v bazenih z izrabljenim gorivom. Ti ostajajo najbolj zagonetni del reševalnih poskusov, saj so včerajšnje fotografije potrdile, da so bile gorivne palice v nekaterih bazenih izpostavljene zraku, od tam pa verjetno izvira tudi velik del sevanja.

Slabe novice razkriva predvsem pristanek japonskih oblasti na zvišanje ocene nesreče v Fukušimi. Ta je zdaj povišana s 4 na 5 stopnjo mednarodne lestvice INES in izenačena z nesrečo elektrarne na Otoku treh milj. Zvišanje ocene pomeni, da japonske oblasti posredno priznavajo smrtne žrtve zaradi žarčenja. Medtem mnogi strokovnjaki opozarjajo, da nesreče v Fukušimi ni mogoče primerjati z Otokom treh milj izpred 42 let, saj je šlo v Pennsylvaniji zgolj za en reaktor.

Medtem ko so Američani potrdili, da so »zanemarljivi dvig radiacije« zaznali na njihovi Zahodni obali, pa se na Japonskem že razkrivajo nove posledice nesreče. V vzorcih mleka in špinače iz bližine Fukušime so ugotovili povišano radioaktivnost, kar pomeni, da se utegne Japonska kmalu soočiti s pomanjkanjem nekaterih prehrambenih izdelkov. Razmere utegnejo dodatno zaplesti meteorološke razmere, saj napovedi kažejo spremembe v smeri vetra, ki se lahko obrne z morja.

Černobilska rešitev

Prvi teden, odkar Japonski grozi jedrska katastrofa, je minil v pričakovanju dobrih novic. Žal se razmere v kompleksu jedrskih elektrarn Fukušima ne izboljšujejo. Tehniki si še zmeraj prizadevajo priključiti hladilna sistema reaktorjev št. 1 in 2 na omrežje. Če bo šlo vse po sreči, bodo črpalke zagnali v soboto zjutraj. Najbolj problematični reaktor št. 3, ki vsebuje gorivno mešanico s plutonijem, skušajo še naprej ohlajevati s polivanjem morske vode.

Medtem se v reševalne poskuse bolj dejavno vključujejo Američani. General Electric, ki je načrtoval vseh šest reaktorjev v Fukušimi, je potrdil, da je na Japonsko poslal več svojih inženirjev. Razmere pozorneje spremlja tudi Ameriška uprava za jedrsko varnost, ki je svoje ugotovitve včeraj predstavila pred kongresnim odborom. Po ocenah ameriških strokovnjakov bo reaktorje oziroma bazene z izrabljenim gorivom potrebno hladiti več tednov, preden se bo gorivo pričelo ohlajati.

Medtem je na Japonsko prispel Yukiya Amano, vodja Mednarodne organizacije za jedrsko varnost, da bi "zagotovil boljšo komunikacijo z Japonskimi oblastmi". Po prvotni napovedi naj bi obiskal tudi Fukušimo, a je načrt zdaj spremenjen. Predstavnik Mednarodne zdravstvene organizacije pa je med tem na Kitajskem skušal pomiriti tamkajšnje prebivalstvo z izjavo, da zaenkrat ni dokazov o širitvi radioaktivnosti iz območja v bližini reaktorskega kompleksa.

Za največje presenečenje današnjega dne je poskrbel predstavnik podjetja TEPCO, ki elektrarne upravlja. Potem, ko je na tiskovni konferenci potrdil, da katastrofo zaenkrat skušajo preprečiti z ohlajanjem reaktorjev z morsko vodo, pa ni izključil možnosti, da bi reaktorje zaprli z betonskim pokrovom. Tak način reševanja so uporabili v Černobilu, ko so v eksploziji poškodovani reaktor prekrili z betonom, nato pa ga obdali s tako imenovanim sarkofagom.

Nerešljiva uganka

Šesti dan po katastrofalnem potresu ostajajo razmere v kompleksu jedrskih elektrarn Fukušima dramatične. Dejansko stanje je pravzaprav težko oceniti, saj Japonska vlada rezultatov meritev sevanja ne objavlja, če pa držijo podatki o danes izmerjeni vrednosti nad najbolj kritičnim reaktorjem št. 3, ki vsebuje tudi plutonij, težavam ni videti konca. Na višini 100 metrov naj bi sevanje doseglo 87,7 milisievertov na uro, kar močno otežuje hlajenje iz zraka.

Da so razmere v Fukušimi nejasne, dokazujejo tudi nasprotujoči si napotki različnih organizacij. Medtem ko Japonski Rdeči Križ zagotavlja, da je Tokyo za potnike povsem varen, so Združene države svojemu diplomatskemu osebju dovolile, da z Japonske umakne člane svojih družin. K odhodu Američani, ki so na otok že poslali svoja letala, pozivajo tudi druge svoje državljane.

Medtem kompleks reaktorjev preletavajo japonski vojaški helikopterji z vrečami vode. Oblasti so potrdile, da je najbolj kritično stanje reaktorja št. 3 z mešanim gorivom, ki poleg urana vsebuje tudi plutonij in v katerem je v ponedeljek odjeknila eksplozija. Težave se pojavljajo tudi v sosednjem reaktorju št. 4, ki ob potresu, zaradi vzdrževalnih del ni deloval, a vsebuje izrabljene gorivne palice, ki jih je v torek zajel ogenj. Po požaru je v bazenu za hlajenje izrabljenega goriva prišlo do eksplozije in Japonska agencija za jedrsko varnost je potrdila, da je poškodovala zunanjo steno reaktorja.

Če je ocena Agencije za jedrsko varnost Združenih narodov pravilna, je sredica v reaktorjih 1, 2 in 3 delno že staljena, reaktorske posode pa zaenkrat ne kažejo znakov poškodb. Če bodo zdržale temperaturni stres in pritiske, ki so jim izpostavljene, dokler jih ne ohladijo, se bo mogoče izogniti najhujšemu. Japonske oblasti obljubljajo, da bodo hladilna sistema reaktorjev št. 1 in 2 poskusili ponovno zagnati, takoj ko bodo kompleksu zagotovili električno energijo, hlajenje problematičnega reaktorja št. 3 in bazenov z izrabljenimi gorivnimi palicami pa zaenkrat ostaja nerešljiva uganka.

Od katastrofe do havarije?

Japonski cesar ljudstvu ne spregovori pogosto. Ko so danes japonske televizijske postaje prekinile program, da je 77 letni cesar Akihito ljudstvu sporočil svojo "globoko zaskrbljenost" nad razmerami v poškodovanih jedrskih elektrarnah, je postalo jasno, da se te spreminjajo na slabše.

Upravljavec poškodovanih elekrtrarn, TEPCO je zjutraj sporočil, da hlajenje poškodovanih reaktorjev zaenkrat prekinja in začasno umika svoje delavce na varno, Kot kaže, je stanje v elektrarnah ušlo izpod nadzora, saj je v bližini reaktorjev radioaktivnost tako narasla, da onemogoča vsakršne posege. To potrjuje tudi dejstvo, da so reševalci zaenkrat opustili načrt reševanja iz zraka.

Ena od zamisli, ki nadvse spominja na neuspešne poskuse gašenja Černobilskega reaktorja pred četrt stoletja, je namreč predvidevala, da bi vodo zajemali iz morja s helikopterjem in jo nato zalivali prek reaktorskih posod. Japonski obrambni minister pa je nedavno potrdil, da to zaenkrat ni mogoče zaradi visoke radioaktivnosti v kompleksu. Po zadnjih ugibanjih sta dva reaktorja do polovice sicer napolnjena z vodo, v enem naj bi bilo vode celo dovolj. Reševalce skrbi predvsem stanje v bazenih z izrabljenimi gorivnimi palicami, kjer je zaradi izparevanja vode in segrevanja izrabljenega goriva že včeraj prišlo do požara.

Zadnja poročila kažejo, da so v reševanje zdaj vključeni tudi Američani, katerih ponudbe za pomoč so Japonci še včeraj zavračali. Medtem Francozi svoje državljane pozivajo, naj zapustijo Japonsko, danes pa o splošni evakuaciji osebja poročajo tudi iz predstavništev nekaterih nemških in ameriških podjetij. Da je situacija resna kaže tudi odločitev Južne Koreje, ki je Japonski obljubila večino svojih strateških zalog borove kisline. Ta se uporablja pri nadzoru cepljenja jeder in bi prišla prav v primeru havarije.

Industrija, ki ugaša

Težave, s katerimi se jedrski tehnologi soočajo po katastrofalnem potresu na Japonskem, so odprle pandorino skrinjico z jedrskimi načrti razvitih držav. Če je delna stalitev jedra na Otoku treh milj, davnega leta 1979, do včeraj veljala za otroško bolezen jedrske tehnologije, katastrofa v Černobilu pred četrt stoletja pa za posledico razpadanja sovjetskega imperija, človeški faktor pač, pomeni popolna odpoved hladilnih sistemov več japonskih reaktorjev past, v katero so se ujeli zagovorniki jedrske tehnologije. Japonske elektrarne, ki so še prejšnji teden veljale za tehnološko dovršene in sezmično najodpornejše jedrske sisteme na svetu, so postale živ dokaz arogance jedrskega lobija, ki se je iz napak zadnjih trideset let naučil bore malo.

Posledice so tu: pravljicam o dovršenih tehnologijah in zanemarljivih vplivih na zdravje ljudi nihče več ne verjame. Kdo bi danes, dobrih dvajset let po razpadu Sovjetske zveze še zaupal predstavnikom oblasti, ki ob vprašanju o potencialnih posledicah havarije zgolj skomignejo z rameni. Odziv je bil takojšen. Medtem ko so na Japonskem razmišljali o tem, ali naj v reaktorske posode z razgreto sredico pričnejo črpati morsko vodo, v jedrski tehnologiji odločitev, ki je podobna odločitvi centralnih bank na vrhuncu monetarne krize, da bančni trg preplavijo s poceni denarjem, ko so se tehnokrati torej odločali na točki, s katere ni povratka, se je na zborovanju proti jedrski energiji v Nemčiji zbralo trikrat več protestnikov, kot so pričakovali največji optimisti.

Nemška kanclerka je na poti iz Bruslja takoj povlekla prvo potezo. Konec marca se njena stranka namreč spopada za sedeže v parlamentih dveh pomembnih zveznih dežel, Baden-Württembergu in Rhineland-Palatinate, potres na Japonskem pa je povsem zasenčil njeno zmago na srečanju za rešitev evra. V ponedeljek je zvezna vlada zatrdila, da trimesečnega moratorija na podaljšanje obratovanja sedemnajstih najstarejših jedrskih elektrarn ne bo, danes pa je kanclerka, sicer diplomirana fizičarka, objavila, da bodo v Nemčiji zaprli vse jedrske elektrarne, ki so pričele z obratovanjem pred letom 1980, morebitna varnostna vprašanja pa bodo rešena najkasneje do 15 junija, ko bo jedrsko varnost obravnavala tudi skupina najrazvitejših držav G-20. Omejevanje škode, ki ga mnogi komentatorji že prepoznajo kot konec sanj o jedrski Nemčiji.

Merklova je zmagala

V senci japonskega potresa se je v petek v Bruslju odvijal maratonski vrh, na katerem so Evropski voditelji držav evroskupine odločali o prihodnosti skupne valute. Če je pred tedni nemški predlog o večjem poenotenju gospodarskih politik naletel na burno nasprotovanje manjših in bolj zadolženih članic, so na tokratnem vrhu, dejansko sta ga vodila francoski predsednik in nemška kanclerka, mali ubogljivo obmolknili.

Rezultati so pričakovani: začasni sklad za reševanja evra je s 440 milijardami zdaj večji za 190 milijard, namenjenih oslabljenim gospodarstvom. Ob preoblikovanju sklada, leta 2013 bo šibkejšim članicam služil kot stalni garant za nova posojila in kot vir likvidnih sredstev, v prvi vrsti bo namenjen za neposredne nakupe obveznic držav v težavah.

Evroskupina je v soboto pokazala korenček: Grčiji so zaradi dobrega obnašanja omilili posojilne pogoje, Portugalska pa je bila posebej pohvaljena zaradi vzornega zategovanja pasu. Ni pa se manjkalo tudi palice: dobila jo je Irska, ki si je drznila braniti svojo, pol nižjo stopnjo davka na dobiček podjetij. Ta trenutno še znaša 12,5%, kar je pol manj od drugih držav, predvsem seveda od Nemčije in Francije. V soboto zjutraj je postalo jasno, da temu ne bo več dolgo tako.

Vseh 17 držav, članic evropakta je namreč pristalo na poenotenje proračunskih politik, vključno s harmonizacijo davkov in socialnih politik. To naj bi v prihodnje preprečilo ponovitev grške tragedije. Z odločitvijo se države, članice evrozone poslavljajo od avtomatičnega usklajevanja plač z inflacijo in pristajajo na nov način odločanja o pokojninski dobi, vse skupaj uokvirjeno v omejitev zadolževanja. Kdor se ne bo uklonil, je bilo jasno sporočilo Merklove in Szarkozija, bo imel težave, če ne prej, enkrat letno, ko bodo šefi vlad in držav evroskupine na vrhu "potrdili napredek omahujočih članic." Merklova je definitivno zmagala.

Je za potres kriva luna?

Japonsko je davi pretresel najhujši potres v zadnjih 140 letih, odkar sistematično merijo potresno aktivnost. Epicenter z magnitudo 8,9 leži okrog 300 kilometrov severovzhodno od Tokija, v globini 25 kilometrov osrednjega otoka Honšu. Potres, katerega magnitudo je potrdila tudi Ameriška geološka služba, je največji po letu 1872 in presega celo Veliki Kanto potres, ki je leta 1923 leta prizadel območje Tokija in zahteval 140.000 življenj. Japonska meteorološka agencija napoveduje, da bodo potresu kmalu sledili novi sunki.

Po prvih poročilih je tresenje tal sprožilo tudi tsunami višine več kot desetih metrov, ki je odnašal avtomobile in hiše. Nevarnost visokih valov zdaj grozi Filipinom, Tajvanu in Indoneziji, ki jih je prizadel veliki tsunami 2004, opozorilo pa velja domala za vse Tihomorske obale.

Ob današnjem katastrofalnem potresu se ponovno zastavlja vprašanje, ali lahko sezmične dogodke sproži mesečeva privlačna sila. Luna se bo namreč 19. marca na svoji eliptični poti okrog Zemlje našemu planetu ponovno približala na najmanjšo razdaljo.

Grška drama - nov zaplet

Znižanje bonitetne ocene grških obveznic, ki jo je v ponedeljek zagrešila bonitetna hiša Moody's skupaj z napovedjo, da se finančni položaj balkanske države utegne še poslabšati, se zapleta.

Grški finančni minister Papaconstantinou se je z užaljenim pismom obrnil na predsedujočega evroskupine, Jean-Clauda Junckersa, komisarja za monetarno politiko Ollija Rehna in predsednika Evropske centralne banke Jean-Clauda Tricheta. V pismu jih poziva: "Bonitetne agencije je potrebno učinkovito nadzirati, na Evropski in svetovni ravni." Grški finančni minister je svoj odziv utemeljil z "nepravičnim odnosom" bonitetnih agencij do bolj zadolženih držav evroskupine, ki lahko brez utemeljenih razlogov povzroči nadaljnje padanje vrednosti obveznic.

Grška boniteta, ki je zdaj nižja od Egiptovske, je že vplivala na višje zavarovanje grških, španskih in portugalskih obveznic.

E10 in zmeda na črpalkah

Kaotičnih razmer na bencinskih črpalkah, ki jih opazujemo v arabskih državah, ne bi pričakovali v Nemčiji, pa vendar tudi tam vlada precejšnja zmeda. Nemška avtomobilistična mora ima dolgo zgodovino.

Začela se je pred tremi leti, z evropsko direktivo, ki je državam članicam naložila, da deset odstotkov prometnih goriv do leta 2020 zagotovijo iz obnovljivih virov. Evropska komisija si je pri odločitvi modro umila roke in je način za dosego cilja prepustila posameznim državam. Zvezna vlada je že leta 2008 v Nemčiji poskusila uvesti novi bencin, tako imenovani E10 z deset odstotnim dodatkom etanola, a je zamisel kmalu zatem opustila. Izkazalo se je namreč, da bi vztrajanje negativno vplivalo na volilno telo, predvsem na avtomobiliste, saj je dodatek etanola vse prej kot nedolžen.

Etanol, tako strokovnjaki, je namreč bolj koroziven, kar pomeni, da ga najmanj tri milijone nemških avtomobilov starejših letnikov ne more prebaviti brez posledic, ne samo finančnih, pač pa tudi varnostnih. Takoj, ko je bil E10 razkrit, se je razvnela razprava tudi o tem, ali bo garancija za novejša vozila krila morebitne okvare zaradi dodanega etanola.

Kakorkoli že, da bi se vlada izognila odgovornosti v zmeraj bolj vroči debati, avtomobili so v Nemčiji pač, poleg nogometa, najpomembnejša postranska stvar, je uvedbo E10 preprosto prevalila na naftne trgovce in zmeda je bila popolna. Od konca lanskega leta so za uvajanje E10 v Nemčiji odgovorne naftne družbe, ki v primeru, da zahtevanega odstotka etanola v prodaji ne bodo dosegle, tvegajo precejšnje kazni. Taktika nemške vlade pa se ni obnesla.

Razvnela se je nova medijska vojna, ki so jo spodbudili tako zeleni, E10 po njihovem mnenju namreč v ničemer ne prispeva k manjšim izpustom toplogrednih plinov, kot tudi opozicija. Etanol iz kmetijske pridelave, o tem so si vsi edini, povečuje pritisk na cene kmetijskih surovin, kar se odraža v vse višjih cenah hrane, tudi v Nemčiji. Nenazadnje, oglasili so se še varčneži, ki opozarjajo, da se pri uporabi E10 poveča poraba goriva, tako da se prevozni stroški dejansko večajo, država pa pri tem pobere ustrezno več trošarine na gorivo.

Nihče zdaj ne ve, kako se bo vlada izvila iz primeža javne debate o E10, zmeda na nemških črpalkah pa zaenkrat ostaja, kljub temu, da so naftarji začeli z medijsko protiofenzivo.

Opozorilo ostaja

Medtem ko so v boju proti tobaku vrsto let vodile Združene države, ki so z zakoni prve omejile kajenje na javnih mestih in v lokalih, pobudo zdaj prevzemajo evropske države.

Na Irskem, Islandiji in na Finskem so že prepovedane vse oblike oglaševanja tobačnih izdelkov, celo v trafikah. Angleške zdravstvene oblasti zdaj predlagajo še radikalnejše ukrepe. Če bodo s svojim predlogom uspele, bodo morale tobačne tovarne v naslednjih letih opustiti sedanje škatlice za cigarete in svoje izdelke prodajati v enakih, brezimnih zavojčkih. S škatlic bi po novem povsem izginile znamke cigaret, grafične oblike in barvne kombinacije, ostalo bi le opozorilo.

Nafta ponovno navzgor

Nervoza naftnih trgov ne pojenja. Zaradi zaostrovanja spopadov v Libiji, pa tudi čedalje večje verjetnosti, da se arabska revolucija razširi na največjo proizvajalko v regiji, se cene črnega zlata ne umirjajo.

Danes je sod surove nafte tipa Brent vreden že 118 dolarjev, kar je največ po septembru 2008, ko je ceno pričela dušiti gospodarska kriza. Libija z dvoodstotnim deležem na stabilnost svetovnega trga nima resnega vpliva, medtem ko bi nemiri v Saudskem kraljestvu resno ogrozili kar desetino trenutne svetovne porabe.

Naraščanje cen se utegne nadaljevati in vpliva tudi na okrevanje svetovnega gospodarstva. Analitiki zdaj napovedujejo, da bo cena nafte Brent v prvi četrtini leta ostala na ravni okrog 120 dolarjev.

Moody Grčija

Če je verjeti napovedim bonitetne hiše Moody's, se imetnikom grških obveznic nič kaj dobro ne piše. Z današnjim znižanjem ocene za tri stopnje postaja vse bolj jasno, da bo morala ta balkanska država v naslednjih dveh letih del svojega dolga odpisati.

Znižanje ocene z Ba1 na B1 in napoved možnosti nadaljnjih sprememb kažeta, da fiskalna konsolidacija Grčije ni tako uspešna, kot bi morala biti, predvsem zaradi težav pri reformah zdravstvenega sistema in podjetij v državni lasti.

Ob podpisu sporazuma, ki je praktično bankrotirani članici evroskupine lani maja zagotovil 110 milijard evrov svežega denarja, so mnogi opozarjali na dolgoročno nezmožnost Grčije, da bi vrnila glavnico. Še celo v primeru, ko bi uspela izpolniti vse zahteve EU in IMF, bo njen dolg leta 2013 dosegel 158 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Težko je verjeti, da bi katerikoli državi na svetu servisiranje tolikšnega javnega dolga uspelo.

Kolera se širi

Izbruhi kolere, o katerih so doslej poročali iz tropskega sveta, se lahko v bližnji prihodnosti pojavijo tudi v zmernem pasu. Zadnje raziskave potrjujejo, da višje temperature in pogostejše poplave s seboj prinašajo večje tveganje za razvoj te nevarne bolezni, ki smo jo doslej pripisovali državam tretjega sveta.

Bakterijsko obolenje, ki lahko v nekaj urah zahteva življenja tisočev, se je v zadnjih desetletjih pojavilo v Bangladešu, Mozambiku in Peruju. Izbruhe so povezovali s pomanjkljivo higieno, zadnje žarišče na primer, se je pojavilo na popotresnem Haitiju, zdaj pa so raziskovalci Univerze Maryland potrdili razširjenost bakterije v večini toplih priobalnih morij, tudi tam, kjer človeških odplak ni bilo.

Če držijo ugotovitve raziskovalcev iz sosednje Italije, tveganje za razvoj kolere s podnebnimi spremembami narašča tudi v naši soseščini. Višje temperature morja ob Jadranski obali pomenijo idealno okolje za razmnoževanje te nevarne bakterije, neobičajni vremenski pojavi, predvsem izjemne padavine in poplave, pa lahko vplivajo na širitev kontaminirane vode. Po stoletnem zatišju se lahko kolera zdaj pojavi celo v naših krajih.

Supermarketi pod drobnogledom

Potem, ko je statistični urad objavil, da so se živila februarja podražila za 4,6 odstotka, medtem ko so se drugod po Evropi cene zvišale le za 1,5 odstotka, so se v Veliki Britaniji ponovno oglasili kritiki tamkajšnjih trgovskih verig. Tesco, Sainsbury's, Asda in Morrisons, ki obvladujejo tri-četrtinski delež maloprodaje na otoku, za podražitve krivijo nižjo vrednost britanskega funta, a "Veliki štirje" so zaupanje javnosti izgubili že davno.

Britanski supermarketi imajo s protikartelnimi preiskavami bogate izkušnje. Leta 1999 je Urad za pošteno trgovino (Office of Fair Trading), neodvisno telo, ki bdi nad konkurenco v Veliki Britaniji, Komisiji za konkurenčnost (Competition Commission) prvič naročil celovito preiskavo nepoštenih praks trgovcev z živili. Čeprav so preiskovalci pri dokazovanju cenovnih dogovorov med verigami supermarketov naleteli na veliko težav, je komisija aprila 2008 vendarle izdala končno poročilo z vrsto priporočil

Poznavalci razmer zdaj napovedujejo, da bodo, če se bo trend podražitev nadaljeval, v domnevni kartel slej kot prej ponovno posegli regulatorji.

Katera je prava?

Če so zagovorniki biološke pridelave še pred mesecem zatrjevali, da so študije pokazale večjo hranljivost bio živil, zdaj druga raziskava kaže nasprotno sliko: konvencionalno pridelane povrtnine naj ne bi bile nič slabše.

Do tega zaključka je, na podlagi dvoletne raziskave, prišla Britanska potrošniška organizacija, ki izdaja revijo Which. Primerjava, ki je obsegala vzorce krompirja, brokolija in paradižnika, je presenetila celo naročnike. Laboratorijski testi so na primer pri konvencionalno pridelanem brokoliju pokazali opazno večjo vsebnost antioksidantov, pri krompirju pa več C vitamina, v primerjavi z biološko pridelavo. Celo za poklicne ocenjevalce biološko pridelani paradižnik ni imel nič boljšega okusa. Nasprotno, konvencionalno pridelani je bil po njihovem mnenju bolj polnega okusa in slajši.

Uredništvo revije je ob objavi rezultatov poudarilo, da zaključki študije postavljajo pod vprašaj mnoge trditve v zvezi z biološko pridelavo, da pa na podlagi njihovih ugotovitev ne gre zanemariti vseh koristi bio vrtnarjenja, na primer manjšega vpliva na okolje.

Nafta raste

Vse večja negotovost v Severni Afriki je ceno nafte danes pognala v višave. Za sod je treba odšteti že 108 dolarjev, kar je največ, odkar je svet zajela gospodarska kriza

Libija, po kapaciteti črpanja tretja v Afriki in dvanajsta na svetu, je pred nemiri dnevno proizvedla 1,6 milijona sodov, kar po zatrjevanju analitikov nima večjega vpliva na svetovno ponudbo. OPEC, s svojimi 6 milijoni prostih kapacitet bi zlahka zapolnil vrzel, ki nastaja, ko naftne družbe umikajo svoje osebje iz države in zmanjšujejo proizvodnjo. Po drugi strani pa zdaj, ko sta padla Tunizija in Egipt, Arabsko gibanje dobiva zalet in nemiri se hitro lahko razširijo v Alžirijo, Kuvajt ali celo Arabske Emirate. Takšen razplet dogodkov pa bi že pomenil resno grožnjo nemoteni oskrbi z nafto.

Libijske nemire zaenkrat občutijo predvsem v Italiji, ki je z Gadafijevo oblastjo, predvsem pod Berlusconijevo vladavino, okrepila stike. Libija je največja italijanska dobaviteljica nafte, pokriva pa tudi 10 odstotkov potreb naših sosedov po zemeljskem plinu.

Izpusti padajo

Da ima vsaka medalja dve plati, kažejo tudi uradni podatki o izpustih toplogrednih plinov med gospodarsko krizo. Ta teden je Ameriško ministrstvo za okolje (Environmental Protection Agency) potrdilo, da so se leta 2009, tako kot že leto poprej, ameriški izpusti toplogrednih plinov zmanjšali.

V drugem letu krize so zabeležili 6 odstotno zmanjšanje, največje v zadnjih petnajstih letih. Uspeh je toliko večji, ker se je prebivalstvo v tem času povečalo za 43 milijonov. Ministrstvo zmanjšanje izpustov pripisuje predvsem gospodarskemu zastoju, pa tudi opuščanju premogovništva in večji uporabi zemeljskega plina pri proizvodnji elektrike. Združene države so bile desetletja na vrhu svetovnega seznama toplogrednih emisij, dokler jih pred petimi leti ni izpodrinila Kitajska.

Zmanjšanje emisij je dobra novica tudi za Obamo, ki mu ni uspelo sprejeti zakonskih omejitev za industrijo, se je pa pred Združenimi narodi zavezal, da bodo ZDA do leta 2020 emisije zmanjšale za 17 odstotkov, na raven leta 2005. Američani so polovico zmanjšanja zdaj že dosegli. Strokovnjaki vendarle opozarjajo - z zniževanjem emisij bo potrebno nadaljevati tudi, ko si bo ameriško gospodarstvo opomoglo.

Climateprediciton se je izkazal

Jesen 2000 v Veliki Britaniji velja za najbolj vodnato doslej. V štirih mesecih je na otoku padlo 500mm dežja, največ odkar so 1766 leta začeli sistematično meriti padavine. Velik del Anglije je bil pod vodo, poplavilo je 10.000 hiš, več sto tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike in pitne vode, vojska pa je pred visoko vodo komaj rešila jedrsko elektrarno.

Spomladi, ko so se razmere umirile in so zavarovalnice razkrile škodo v višini 3,5 milijarde funtov (4,2 milijarde evrov), so se na Univerzi v Oxfordu odločili, da bodo skušali ugotoviti, ali je bila katastrofa povezana s podnebnimi spremembami. S pomočjo 300.000 donatorjev iz stotih držav, ki so skupaj darovali milijardo delovnih ur svojih osebnih računalnikov, je ekipa raziskovalcev zagnala Climateprediction.net, računalniško mrežo, ki temelji na uporabi prostih kapacitet osebnih računalnikov za simulacijo vremenskih modelov. Modeli, ki za posamezno simulacijo zahtevajo veliko kalkulacij, morajo biti ponovljeni tudi več tisočkrat, da je mogoče primerjati simulacije, ki vključujejo vpliv podnebnih sprememb od tistih, brez vpliva.

V reviji Nature je skupina iz Oxforda zdaj objavila rezultate, ki potrjujejo, da se je nevarnost poplav na Otoku zaradi podnebnih sprememb povečala za dva do trikrat. Ista skupina je pred tem, na podoben način dokazala tudi, da je verjetnost pojava vročinskega vala, kot je bil tisti, ki je leta 2003 zajel Evropo, zaradi segrevanja ozračja zdaj štiri do šestkrat večja.

Državni sekretar za energetiko in podnebne spremembe v Britanski vladi se je na objavo novih rezultatov odzval z besedami: Podnebne spremembe niso več grožnja prihodnosti, gre za jasno nevarnost, ki nam grozi zdaj.

Japonci bežijo pred gusarji

Naravovarstveni organizaciji Sea Shepherd je končno uspelo to, za kar si že leta prizadeva mednarodna skupnost: Japonske kitolovce so pregnali iz voda Antarktike in končali tamkajšnjo sezono lova na kite, še preden se je sploh lahko začela.

Japonska, ki se, kljub nasprotovanju svetovne javnosti nikakor noče odpovedati pobijanju teh morskih sesalcev, svoj kitolov že leta opravičuje z "znanstvenimi nameni". Njihova "raziskovalna flota" naj bi v naslednjih dveh mesecih v vodah okrog Antarktike pobila okrog 850 kitov, a so jim namero zdaj preprečili gusarji, kot člane Sea Shepherda imenujejo Japonci.

Organizacija, ki je znana po tem, da s svojimi hitrimi čolni ovira ladje pri nezakonitem ribolovu ali pobijanju morskih sesalcev, večinoma deluje v mednarodnih vodah. Njihove, po morskem pravu sicer vprašljive metode, so očitno uspešne saj so Japonci od Ameriških oblasti, kjer je registrirana, že večkrat zahtevali, naj njihovo delovanje prepovejo. Lani so administracijo celo pozvali, da Sea Shepherd uvrsti na seznam terorističnih organizacij, a jim zaradi podpore javnosti to ni uspelo.

Predstavnik japonskega ministrstva za ribištvo je danes potrdil, da se je flota štirih kitolovcev umaknila iz območja lova "zaradi varnostnih razlogov", ni pa hotel potrditi, da je kitolov na Antarktiki za letos končan.

Usodne statistike

Centri za nadzor nad boleznimi, ki redno spremljajo zdravstveno stanje Američanov, so javnost nedavno presenetil s statistikami, iz katerih je mogoče sklepati, da se je, zaradi epidemije debelosti, država znašla na pragu resne zdravstvene krize.

Po ocenah strokovnjakov ima 26 milijonov ali 8,3 odstotka Američanov sladkorno bolezen. Njim je potrebno prišteti še 79 milijonov takih, ki imajo sladkor že povišan, a za boleznijo še niso zboleli, bodo pa verjetno v bližnji prihodnosti prav tako potrebovali zdravstveno pomoč.

Še bolj presenetljive so ameriške statistike o pogostnosti kapi, objavljene prejšnji teden. Uvodna ugotovitev, da se je pogostnost kapi pri moških Američanih, starih nad 45 let, zmanjšala za četrtino, pri ženskah je upad še večji, skoraj trideset odstoten, zbledi ob podatkih, ki kažejo, da je za kapjo hospitaliziranih čedalje več mladih.

Pogostnost možganske kapi pri mlajših Američanih, v starostni skupini med 15 do 34 let, se je v zadnjem desetletju povečala za petdeset odstotkov, več kot v vseh drugih starostnih skupinah. Čeprav so statistični podatki še sveži in je za njihovo pojasnitev potrebno več časa, so mnogi strokovnjaki že prepričani, da gre za posledice epidemije debelosti.

Razkrite napihnjene zaloge

Med razvpitimi depešami, ki jih objavlja Wikileaks, so se pojavili tudi dokumenti, ki utegnejo že tako pregreto ceno nafte kmalu podražiti. Sod trenutno, zaradi dogodkov v Tuniziji in Egiptu, prodajajo po ceni okrog 100 ameriških dolarjev.

Sveže objavljene depeše z Ameriške ambasade v Riadu potrjujejo to, o čemer se med geologi šušlja že vrsto let. Saudske zaloge surove nafte, ki so pomemben vir za določanje cen na svetovnem trgu, naj bi bile precenjene za 300 milijard sodov (41 milijard ton) ali kar za 40%.

Če drži to, kar je ameriškim diplomatom zaupal glavni geolog Saudskega naftnega monopola Aramco med letoma 2007 in 2009 in kar je zabeleženo v depešah, bo vrh naftne proizvodnje, tako imenovani peak oil, dosežen že prihodnje leto in ne šele čez nekaj desetletij. V eni od razkritih depeš se ameriški diplomat zato že sprašuje, kako dolgo bodo lahko Savdijci še vplivali na zniževanje cen surove nafte.

Cene letijo v nebo

Januarski podatki o svetovnih cenah hrane, ki jih je danes objavil FAO, potrjujejo črnoglede napovedi za letošnje leto. Mesečni indeks, ki ga organizacija izračunava na podlagi košarice surovin, žitaric, oljaric in maščob, mleka, mesa in sladkorja, so se od lanskega decembra, ko so dosegle ravni izpred gospodarske krize, ponovno zvišale.

V povprečju se je letos hrana na svetovnih trgih podražila že za 3,4 odstotka, kar je največ po letu 1990, odkar pri tej organizaciji Združenih narodov metodično spremljajo cenovna gibanja na svetovnem trgu. Razlogi za hitro naraščanje cen hrane so verjetno posledica treh neobičajnih vremenskih pojavov, ki pustošijo po zahodni hemisferi in pritrjujejo opozorilom podnebnih strokovnjakov. Neobičajnemu vremenu letošnjega poletja v Avstraliji se je pridružil še ciklonski sistem z vzhoda, medtem ko je večino Združenih držav ohromil snežni vihar neverjetnih razsežnosti. Na podražitve sladkorja in olja vplivajo tudi poplave v Maleziji, ki se niso prebile na prve strani svetovnega tiska, so pa pretresle svetovne blagovne borze. Prihodnje cene sladkorja so zdaj najvišje v zadnjih tridesetih letih.

Medtem ko so podražitve hrane verjetno že prispevale k padcu Tunizijskega režima, močno pa maje tudi vladavina Egiptovskega diktatorja in mnogih samodržcev v regiji, pa je predsednik Svetovne banke Robert Zoellick včeraj pozval voditelje: "Najprej poskrbite za hrano!"

Ej, stari, podpri protestnike v Egiptu

Vlada priporoča...

Kako resno se je Obamina administracija spopadla z epidemijo debelosti, kaže ponedeljkova predstavitev novih Prehranskih priporočil, ki jih vsakih pet let pripravi Ameriško zvezno kmetijsko ministrstvo skupaj z ministrstvom za zdravje.

Že dosedanja priporočila so opozarjala pred vnosom maščob in ogljikovih hidratov in državljane pozivala k bolj pogostem uživanju sadja in zelenjave, a nikoli doslej se administracija ni tako neposredno lotila ameriških nezdravih prehranjevalnih navad. Razumljivo, saj so v Washingtonu nenehno na delu lobisti ameriške prehrambene industrije in kmetijskih interesov.

Med novimi priporočili je zdaj na prvem mestu omejitev soli. Po mnenju strokovnjakov ministrstva za zdravje bi morala polovica Američanov, med njimi predvsem otroci in mladostniki, tisti, ki so starejši od 50 takoj prepoloviti dnevni vnos soli v telo, ki zdaj presega 3.000 mg dnevno. Smernice obenem pozivajo k manjši porabi nasičenih maščob, večji potrošnji rib in nagovarjajo, naj polovico krožnika prekriva sadje in zelenjava. Med novimi priporočili bo verjetno najbolj odmeven poziv, naj sladkane pijače nadomesti voda in naj se Američani bolj ogibajo že pripravljene hrane.

Čeprav so Prehrambena priporočila v prvi vrsti namenjena vladnim programom in imajo na javnost omejen vpliv, pa bodo brez dvoma vplivale tudi na prehrambeno industrijo. Potem, ko so strateške spremembe že najavili pri Wal-Martu, se je na nova priporočila odzvala tudi ameriška prehrambena industrija, večinoma s stokanjem, saj na zmanjšanje vsebnosti maščob, soli in sladkorjev v svojih izdelkih očitno še niso pripravljeni.

Zaustavljeno trgovanje na borzi toplogrednih plinov

Trgovanje na evropski borzi izpustov toplogrednih plinov je bilo ta teden, že drugič letos, ustavljeno. Tokratna ustavitev, ki naj bi jo povzročila tatvina emisijskih kuponov iz češkega registra v vrednosti 7 milijonov evrov, je le še ena v nizu zlorab in nepravilnosti, ki zadnja leta pretresajo organizacijo.

Promet na borzi velikim onesnaževalcem omogoča prodajo oziroma nakup emisijskih kuponov, ki dajejo pravico do izpustov toplogrednih plinov. Januarja letos je avstrijski register doživel hekerski napad in krajo emisijskih kuponov, pred dvema letoma pa so odkrili trgovanje z že uporabljenimi kuponi. Lani so na borzi razbili tudi obsežno shemo za utajo davkov. Različen davčni sistem v evropskih državah je namreč omogočal, da so preprodajalci emisijske kupone nabavljali v državah, kjer so davčne stopnje nizke ali pa emisije niso obdavčene, ob prodaji v državah z višjimi dajatvami pa tega niso prijavili.

Leta 2013 naj bi sistem trgovanja z emisijami centralizirali in posodobili. Evropska borza naj bi služila vzgled za vzpostavitev podobnih instrumentov drugod po svetu, kar pa z vsakim škandalom postaja manj verjetno.

Wal-Mart proti debelosti

Kontroverzni Wal-Mart bo danes objavil tektonski premik v svoji prodajni politiki. Največja ameriška veriga supermarketov in obenem tudi največji trgovec na svetu, namerava v naslednjih petih letih znižati vsebnost škodljivih sestavin v pripravljenih obrokih, ki jih ponuja na svojih policah, obenem pa znižati tudi ceno svežega sadja in zelenjave.

Predstavitve petletnega načrta, ki ga trgovec napoveduje kot svoj prispevek v boju proti epidemiji debelosti, podpira tudi Bela Hiša z Michelle Obama na čelu. Načrt ne obsega zgolj zmanjšanja vsebnosti soli, prehodnih maščob in sladkorjev v izdelkih pripravljene hrane lastne blagovne znamke, pač pa predstavniki podjetja obljubljajo tudi, da bodo zmanjšanje škodljivih sestavin zahtevali od dobaviteljev, ki verigo oskrbujejo z znanimi blagovnimi znamkami.

Predstavniki podjetja zagotavljajo, da nižjih cen sadja in zelenjave ne bodo dosegli na plečih dobaviteljev in kmetov, pač pa z večjimi prodajnimi količinami. Nad uresničevanjem načrta bo bdela nevladna organizacija Partnership for a Healthier America, s katero tesno sodeluje ameriška prva dama.

Wal-Martova odločitev ima lahko dalekosežne posledice. Po ocenah nutricionistov si več kot 23 milijonov Američanov, med njimi je 6,5 milijona otrok, ne more privoščiti zdrave hrane po sprejemljivih cenah.

Prodaja Nemških železnic je ustavljena

Pomladi 2008, ko se je v ZDA razmahnila finančna kriza in je svetovno gospodarstvo klecnilo pod težo nepremičninskega trga, je tedanja velika koalicija Krščanskih demokratov in Socialno demokratske stranke napovedala dolgo pričakovano prodajo Nemških železnic.

Kanclerka Angela Merkel, ki je vneto zagovarjala 49 odstotno privatizacijo največjega evropskega logista, je, tudi zaradi slabih gospodarskih obetov, pristala na zmanjšanje privatizacijskega deleža, kot so ga zahtevali tedanji levosredinski koalicijski partnerji. Novembra ali decembra tistega leta naj bi, po desetletju prerekanj, v prodajo končno šlo 24,9 odstotka dela, ki opravlja potniški in tovorni promet. Prodaja naj bi, po tedanjih napovedih navrgla med 5 in 6 milijard evrov, dve tretjini naj bi porabili za nove investicije, tretjina pa bi končala v proračunu. Železniške postaje, tirni sistemi in energetsko omrežje bi kot infrastruktura ostalo v državni lasti.

Tri leta kasneje je položaj v zvezi s prodajo Nemških železnic povsem drugačen. Če je verjeti napovedim, bo transportni minister jutri nemškemu parlamentu predstavil nov načrt, ki namesto delne privatizacije predvideva liberalizacijo trga, olajšan dostop do nemškega železniškega omrežja za konkurenčne ponudnike in nove investicije v železniško omrežje. Načrti sedanje koalicije imajo posledice tudi za Slovenijo. Po novem vodstvo Nemških železnic denarja, ki je namenjen za investicije v infrastrukturo, ne bi moglo prelivati v tržne segmente ali kupovati podjetij v tujini. Privatizacija železniškega podjetja je s tem praktično ustavljena, nemške železnice pa se vračajo pod okrilje 87. člena ustave, ki državi narekuje "vzdrževanje zanesljivega tirnega transporta."

2010 najtoplejše doslej

Državni center za podnebne podatke Ameriške uprave za oceane in ozračje je pripravil prve ocene globalnih temperatur za lansko leto. Globalna temperatura za leto 2010 je od povprečja 20. stoletja višja za 0,62 stopinje celzija in je enaka dosedanjemu rekordu iz leta 2005, obe leti pa sta najtoplejši odkar so 1880 sistematično začeli meriti temperature. Obdobje med letoma 2001 in 2010 je obenem postalo najtoplejše desetletje doslej. Od doslej najtoplejših let je samo leto 1998 iz prejšnjega stoletja:
2010
2005
1998
2003
2002
2009
2006
2007
2004
2001

Mleko iz biološke pridelave je vendarle bolj zdravo

Lani je ugledna Londonska šola za higieno in tropsko medicino presenetila z objavo raziskave, v kateri so trdili, da hrana iz biološke pridelave ni nič boljša od tiste, ki je pridelana s konvencionalnimi kmetijskimi tehnikami.

Mnogi zagovorniki biološkega kmetijstva se z ugotovitvami niso strinjali, na primeru mleka pa so zdaj postregli z nasprotnimi ugotovitvami. V pravkar objavljeni študiji Univerze Newcastle so raziskovalci predstavili rezultate analize 22 vzorcev mleka, ki so naprodaj v britanskih supermarketih.

Izkazalo se je, da je mleko iz biološke pridelave, v primerjavi s konvencionalno pridelanim mlekom, dejansko bogatejše s hranili in vsebuje več omega 3 maščobnih kislin, manj pa ima škodljivih nasičenih maščob. Raziskovalci opozarjajo tudi na razlike v sestavi mleka glede na letni čas. Običajno mleko namreč pozimi vsebuje opazno več škodljivih maščob, kar je verjetno posledica odvisnosti od umetnih krmil. Vodja raziskave je prepričana, da je z uporabo mleka iz biološke pridelave vnos škodljivih maščob v telo mogoče zmanjšati za kar 30 do 50 odstotkov.

Nevarna popotnica

Prva velika raziskava o prisotnosti kemikalij v telesih nosečnic je pokazala klavrno popotnico, ki jo otroci danes prinesejo na svet. Strokovnjaki Kalifornijske Univerze, ki so pri bodočih materah ugotavljali 163 različnih snovi, so s presenečenjem ugotovili, da je bila četrtina kemikalij prisotna pri vseh preiskovankah.

Raziskovalci so med drugim odkrili strupene snovi, na primer poliklorirane bifenile (PCB), organoklorinske pesticide, fenole, ftalate, policiklične aromatske hidrokarbonate (PAH) in perklorate. Na veliko presenečenje so v telesih nekaterih nosečnic odkrili sledove insekticida DDT, ki je po svetu prepovedan že več desetletij in snovi, ki preprečujejo gorenje in so v ZDA prav tako že več let prepovedane.

Zaskrbljujoče ni samo dejstvo, da so strupene snovi odkrili pri vseh nosečnicah, pač pa tudi, da so koncentracije posameznih strupov velikokrat presegle meje tveganja. Raziskovalci poudarjajo, da je izvor nekaterih kemikalij dobro znan. Pri 96 odstotkih nosečnic so na primer odkrili nevarne ftalate, ki jih vsebujejo nekatere vrste plastike. Pogoste so tudi kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi kuhinjske posode ali v kozmetiki, medtem ko izvor nekaterih snovi zaenkrat ostaja nepojasnjen.

Barilla bo zamenjala jajca

Največji proizvajalec testenin na svetu je objavil, da namerava v prihodnjih letih povsem opustiti uporabo jajc, ki jih znesejo kokoši, zaprte v kletkah. Barilla bo do konca letošnjega leta zagotovila, da bo najmanj 45 odstotkov jajc prevzela od dobaviteljev, pri katerih se kokoši v prireji lahko prosto gibljejo.

Italijanski proizvajalec testenin se z odločitvijo prilagaja zahtevam ameriškega trga, saj sta državi Michigan in Kalifornija že prepovedali gojenje kokoši v kletkah, podobne zakone pa bodo v prihodnjih letih verjetno sprejele tudi druge zvezne države. Vsi večji ameriški proizvajalci hrane so izziv že sprejeli. Tako so se jajcem zaprtih kokoši odpovedali pri Kraftu, Sari Lee, Burger Kingu, Wendy's, zamenjave dobaviteljev pa so napovedali tudi pri Helmann's majonezi in celo v nizkocenovnih marketih, pri Wal-Martu in Costcu.

Hiše iz kart

Kot so poznavalci že nekaj časa napovedovali, je na vrsto prišla Portugalska. Evropska centralna banka je danes pričela odkupovati večje količine pet in desetletnih portugalskih obveznic, da bi s tem preprečila sesutje njihove vrednosti. Centralna banka naj bi danes odkupovala tudi grške in irske papirje.

Analitiki napovedujejo, da bo Portugalska kmalu prisiljena zaprositi za finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, kot sta je že deležni Grčija in Irska, saj bo letos potrebovala med 50 in 100 milijardami evrov. Znesek je primerljiv z obsegom pomoči Irski, ki si je nedavno zagotovila 80 milijard.

Kako izpostavljene so druge evropske države? V letu 2009 so imele najvišji delež tujih dolgov v odstotkih kosmatega proizvoda:
Luksemburg 3854%
Irska 1004%
Nizozemska 470%
Velika Britanija 416%

z najvišjim primanjkljajem pa so se ponašale:
Grčija 15.4%
Irska 14.4%
Velika Britanija 11.4%
Španija 11.1%

Kdo bo naslednji?

Elektrika ne vleče

Avtomobilska industrija po letih nazadovanja svetu kaže prijaznejše lice. Koliko je nova podoba treh velikih iz Detroita posledica uspešnih bankrotov in prestrukturiranj z javnim denarjem in koliko inovativnega električnega zagona, bo pokazal čas, dejstvo pa je, da je avtomobilska industrija v razvitem svetu čedalje bolj odvisna od starih tehnologij in državnih sredstev.

Obamova administracija je za razvoj električnega pogona namenila 2,4 milijarde ameriških dolarjev (1,8 milijarde evrov) javnega denarja. Rezultati? General Motors, prejemnik desetine sredstev, je decembra pričel dobavljati prve Volte. Ford, ki se je pred dvema letoma bankrotu izognil z lastnimi sredstvi, a je bil prav tako deležen subvencij, bo prihodnji petek predstavil svoj električni izdelek v podobi novega Focusa. Tega nameravajo izdelovati v štirih različicah: s klasičnim bencinskim pogonom, kot hibrid, hibrid z možnostjo polnjenja akumulatorjev in kot povsem električni avto.

Električnim obetom navkljub pa ostaja ameriški trg trdno v krempljih naftnih trgovcev. Še več, ameriška ljubezen do poltovornjakov in velikih avtomobilov ni prešla. Pretežni del dobička od prodaje so še zmeraj ustvarili z večjimi vozili. Ford je lani recimo prodal enkrat več poltovornjakov, kot osebnih avtomobilov. Prodaja klasičnih hibridov je padla za osem odstotkov in zdaj zajema le še dva odstotka od 11,6 milijona avtomobilov, kolikor so jih lani prodali v Ameriki. Analitiki so si zato edini: investicije v električni pogon se ne bodo splačale še kar nekaj časa, če se bodo sploh kdaj.

... in dražijo hrano

FAO, organizacija za hrano in kmetijstvo Združenih narodov je sporočila, da so se cene prehrambenih surovin v decembru ponovno dvignile na raven iz leta 2008. Podražitve hrane pred dvema letoma, največje v zadnjih treh desetletjih, so sprožile val nemirov v nerazvitih državah, ki najbolj občutijo nihanja cen osnovnih prehrambenih surovin.

Kljub rekordni letini riža, največji doslej, so izjemni vremenski pojavi, ki jih povezujejo s podnebnimi spremembami: katastrofalne poplave v Pakistanu in suša v Rusiji in Ukrajini, preplašili svetovne trge. Od lanskega poletja strmo naraščajo cene sladkorja in maščob, sledijo jim tudi cene žita. V povprečju so se prehrambene surovine lani podražile za četrtino.

Tudi prihodnost ni obetavna. Zaradi suše v Argentini naraščajo cene soje, poplave v Avstraliji pa bodo žito še dražile. Če k temu prištejemo naraščanje cen nafte, ki je prejšnji mesec presegla 90 ameriških dolarjev za sod, to pa bo posredno vplivalo na ceno koruze za biogoriva, podražitvam ni videti konca.

Podnebne spremembe delijo Ameriko

Raziskovalni center Pew, ki redno spremlja ameriško javno mnenje ugotavlja da se prepričanje ljudi v zvezi s podnebnimi spremembami zadnja leta precej spreminja in da delež skeptikov iz leta v leto narašča.

Okrog dve tretjini Američanov zdaj verjame, da se je temperatura zemlje v zadnjih desetih letih zvišala, medtem ko je bilo takih leta 2006 skoraj osemdeset odstotkov. Da segrevanje ozračja povzročajo človekove aktivnosti oziroma da je naraščanje zemeljskih temperatur posledica izgorevanja ogljikovodikov, jih je danes prepričanih le še tretjina, pred štirimi leti pa jih je temu verjela še polovica.

Prepričanje Američanov o podnebnih spremembah, kot kažejo ankete, je odvisno predvsem od politične pripadnosti. Tako je kar 80 odstotkov demokratov prepričanih, da se je zemlja v zadnjem desetletju segrela, medtem ko je med republikanci takih manj kot štirideset odstotkov.

Wikileaks razkriva biotehnološki lobi

Dolgo časa je znano, da ameriška administracija aktivno spodbuja širitev genetsko spremenjenih poljščin. Depeše ameriške diplomacije, ki jih je prejšnji teden razkril Wikileaks znova potrjujejo, da Washington pri uveljavljanju interesov ameriških biotehnoloških proizvajalcev ne izbira sredstev.

Ena od depeš, ki je bila poslana v Washington pred tremi leti, potem, ko je francoska vlada zavrnila legalizacijo Monsantove genetsko spremenjene koruze, poziva Washington k povračilnim ukrepom. Pritisk naj bi izvajali na EU kot celoto, pa tudi na države članice, ki so najbolj vnete nasprotnice genetsko spremenjenih poljščin. Ameriški diplomati v sporočilih sicer priznavajo, da bo boj za legalizacijo v Evropi dolgotrajen, zato je potrebno pripraviti dolgoročno strategijo sodelovanja z evropskimi proizvajalci.

Depeše kažejo, da je bil pritiskov za legalizacijo genetsko spremenjenih poljščin deležen tudi Vatikan in sicer zato, ker veliko katoliških škofov v nerazvitih državah odkrito nasprotuje prodaji semenskega materiala, ki kmete spravlja v odvisnost od sredstev za kaljenje in zaščito rastlin. Ameriški diplomati so v pritiskih na Sveti sedež videli možnost za hitrejšo liberalizacijo biotehnologije v katoliških državah, a so bili, kot je razvidno iz depeš, nad negativnim odzivom Vatikana razočarani. Več uspeha so imeli, kot kažejo dokumenti, s Špansko vlado. Ta se je v komunikaciji z Američani skrivaj zavzemala za liberalizacijo biotehnologije na Stari celini in se celo obrnila na Washington s prošnjo, naj stopnjuje svoj pritisk na EU. V eni od depeš so ameriški diplomati optimistično zapisali: "Če pade Španija, pade Evropa."

Moody's nad Irsko

Medtem ko so evropski voditelji na letos že sedmem, rekordnem srečanju na vrhu zagotavljali, da bodo obranili evro in spremenili dva stavka evropske pogodbe ter s tem omogočili nadaljevanje stabilizacijskega mehanizma tudi po juniju 2013, se je Moody's znesel nad Irsko.

Agencija je bonitetno oceno Irskih obveznic z Aa2 znižala na Baa1 z opozorilom, da nadaljnje spremembe niso izključene, če Dublinu ne bo uspelo obvladati javnega dolga. Znižanje ocene je bilo, po mnenju prvih komentarjev, sicer pričakovana posledica bančne krize, ki jo je povzročil razpad irskega nepremičninskega trga, presenetljivo pa je, da se je Moody's odločil za tolikšno znižanje. Obveznicam so oceno namreč znižali za pet stopenj in zdaj jih samo še tri ločijo od smetja.

Moody's je ta teden že napovedal znižanje bonitete Španskih obveznic, pri Standard in Poor's pa po novem letu pripravljajo spremembo ocene tudi za Belgijo.

Pamet v glavo in oči na peclje

V predbožičnem času brez pomislekov polnimo nakupovalne vozičke. Kdor je kdaj primerjal količino hrane, ki jo je kupil pred ali po obroku, ve, za kaj gre. Kopičenje živil imamo ljudje v krvi, tudi če nikoli v življenju nismo zares občutili lakote. Posledice pretirane nabave hrane pa so, vsaj v razvitem svetu, vse prej kot nedolžne.

Nedavna študija Prehranskega laboratorija Univerze Cornell je pokazala, da je kar 93 odstotkov vprašanih že kupilo hrano, ki je nikoli ni porabilo. Neka druga raziskava je pokazala, da Američani zavržejo 15 odstotkov prehrambenih izdelkov, ki so jih kupili, ne da bi sploh odprli embalažo. Statistike potrjujejo, da v razvitem svetu na odpadu končajo neverjetne količine hrane in to ne samo zato, ker bi izdelkom potekel rok trajanja, pač pa tudi, ker hrano čedalje pogosteje ocenjujemo na podlagi videza in ker kljub zanesljivi oskrbi ne zmoremo obrzdati želje po kopičenju zalog. Instinkti imajo pri nakupovanju živil presenetljivo veliko težo. Ko je v Britaniji leta 2000 izbruhnila slinavka in parkljevka in je grozilo, da bo za dan ali dva zmanjkalo rdečega mesa, so se kupci gnetli v trgovinah. Povečali so se nakupi vseh prehrambenih izdelkov, celo testenin.

V razvitem svetu v povprečju zavržemo četrtino nabavljene hrane. Britanci so izračunali, da neporabljena živila povprečno gospodinjstvo veljajo od 250 do 400 funtov (300 do 470 evrov) na leto. Poleg stroškov, ki jih zavržena hrana povzroči gospodinjstvom, pa nepotrebno obremenjuje tudi okolje. Prvič, ker gre za odvečno pridelavo, kar še posebej velja za meso, drugič, ker pri razpadanju hrane na odlagališčih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki je dvajsetkrat bolj škodljiv od ogljikovega dioksida. Kjer ne ločujejo odpadkov, ostanki hrane predstavljajo skoraj petino na odlagališčih odloženega materiala.

Po mnenju strokovnjakov so poleg pretiranih nakupov za zavrženo hrano krivi predvsem natrpani hladilniki. V našem svetu sadje in zelenjavo pobiramo s polic in ne z vrta, nakupi pa postajajo čedalje redkejši, od enkrat do dvakrat na teden. Od tod tudi vedno večje zaloge. Zmotne predstave o sveži hrani, ki nam jih posredujejo mediji se odražajo v tem, da kakovost čedalje bolj presojamo na podlagi videza, ne pa okusa. Iz hladilnika zato v smeti pogosto romajo tudi povsem užitni izdelki. Zlasti v prazničnem času naj zato velja: pamet v glavo, ko gre za nakupe, pri praznjenju hladilnika pa oči na peclje.

WikiLeaks razkril še eno nesrečo BP

Po poročanju britanskega Guardiana ena od novoobjavljenih ameriških depeš na WikiLeaks razkriva tudi nesrečo vrtalne ploščadi, ki se je zgodila pred dvema letoma v Azerbejdžanu in ki na moč spominja na ekološko katastrofo v Mehiškem zalivu.

Tudi v ta incident naj bi bil vpleten BP, ki naj bi "imel veliko srečo, da v nesreči noben od 212 delavcev ni izgubil življenja". Depeša razkriva, da BP nesreče ni ustrezno prijavilo, izraža pa tudi nezadovoljstvo partnerjev zaradi prikrivanja posledic. Zanimivo je, da naj bi Azerbejdžanski incident, tako kot v Mehiškem zalivu, povzročilo "slabo cementiranje vrtine".

Zgodovina se ponavlja

Marx je k Heglovemu stavku, da se zgodovina ponavlja, dodal: "prvič kot tragedija, drugič kot farsa."

Evropski voditelji nas od začetka Grške tragedije prepričujejo, da stabilizacijski mehanizem skupno evropsko valuto uspešno varuje pred sesutjem. Pred tedni je celo veljalo, da bo balkanska članica edina, ki bo potrebovala neposredno likvidnostno pomoč. Potem se je zgodila Irska in spet so vsi v en glas zatrjevali, da gre za izjemo, zgolj za pomoč otoškemu bančnemu sistemu, javne finance keltskega tigra pa naj bi bile vzdržne.

Današnja napoved rating agencije Moody's kaže na novo razpoko v evrozoni. Agencija je objavila, da preučuje možnost znižanja ocene Španskih obveznic, ki trenutno še nosijo stabilno oznako Aa1. Do spremembe ocene naj bi prišlo zaradi naraščajočih potreb po svežem kapitalu zaradi nestabilnosti španskega bančnega sistema, ta naj bi v bližnji prihodnosti potreboval dokapitalizacijo, ter slabega zdravja regionalnih financ. Španske oblasti so seveda takoj zanikale, da bi bila solventnost ogrožena in da obstaja kakršnokoli podobnost z Irskim primerom.

Kaj se zgodi, ko se zgodovina ponovi tretjič?