V predbožičnem času brez pomislekov polnimo nakupovalne vozičke. Kdor je kdaj primerjal količino hrane, ki jo je kupil pred ali po obroku, ve, za kaj gre. Kopičenje živil imamo ljudje v krvi, tudi če nikoli v življenju nismo zares občutili lakote. Posledice pretirane nabave hrane pa so, vsaj v razvitem svetu, vse prej kot nedolžne.
Nedavna študija Prehranskega laboratorija Univerze Cornell je pokazala, da je kar 93 odstotkov vprašanih že kupilo hrano, ki je nikoli ni porabilo. Neka druga raziskava je pokazala, da Američani zavržejo 15 odstotkov prehrambenih izdelkov, ki so jih kupili, ne da bi sploh odprli embalažo. Statistike potrjujejo, da v razvitem svetu na odpadu končajo neverjetne količine hrane in to ne samo zato, ker bi izdelkom potekel rok trajanja, pač pa tudi, ker hrano čedalje pogosteje ocenjujemo na podlagi videza in ker kljub zanesljivi oskrbi ne zmoremo obrzdati želje po kopičenju zalog. Instinkti imajo pri nakupovanju živil presenetljivo veliko težo. Ko je v Britaniji leta 2000 izbruhnila slinavka in parkljevka in je grozilo, da bo za dan ali dva zmanjkalo rdečega mesa, so se kupci gnetli v trgovinah. Povečali so se nakupi vseh prehrambenih izdelkov, celo testenin.
V razvitem svetu v povprečju zavržemo četrtino nabavljene hrane. Britanci so izračunali, da neporabljena živila povprečno gospodinjstvo veljajo od 250 do 400 funtov (300 do 470 evrov) na leto. Poleg stroškov, ki jih zavržena hrana povzroči gospodinjstvom, pa nepotrebno obremenjuje tudi okolje. Prvič, ker gre za odvečno pridelavo, kar še posebej velja za meso, drugič, ker pri razpadanju hrane na odlagališčih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki je dvajsetkrat bolj škodljiv od ogljikovega dioksida. Kjer ne ločujejo odpadkov, ostanki hrane predstavljajo skoraj petino na odlagališčih odloženega materiala.
Po mnenju strokovnjakov so poleg pretiranih nakupov za zavrženo hrano krivi predvsem natrpani hladilniki. V našem svetu sadje in zelenjavo pobiramo s polic in ne z vrta, nakupi pa postajajo čedalje redkejši, od enkrat do dvakrat na teden. Od tod tudi vedno večje zaloge. Zmotne predstave o sveži hrani, ki nam jih posredujejo mediji se odražajo v tem, da kakovost čedalje bolj presojamo na podlagi videza, ne pa okusa. Iz hladilnika zato v smeti pogosto romajo tudi povsem užitni izdelki. Zlasti v prazničnem času naj zato velja: pamet v glavo, ko gre za nakupe, pri praznjenju hladilnika pa oči na peclje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar