Jedrska energija spet na Japonskem

Niti teden še ni minil, odkar so Japonske oblasti dovolile obratovanje prvi jedrski elektrarni po katastrofi v Fukušimi in že so se pojavili dvomi v njeno varnost. Po novem morajo vse jedrske elektrarne na Japonskem prestati strog postopek varnostnega preverjanja. Upravljalci ene od dvajsetih elektrarn, ki naj bi kmalu zaprosila za obratovalno dovoljenje, so recimo morali kompleks zaščititi s kar 20 metov visokim zidom, ki naj bi ga zaščitil pred morebitnimi cunamiji in preprečil katastrofo fukušimskih razsežnosti. 

A upravljalcev elektrarne Senday, ki je prejšnji teden prva dobila novo dovoljenje za redno obratovanje, se očitno drži smola. Slabih 50 kilometrov od kompleksa se namreč prebuja vulkan Sakurajima in v nedeljo so iz neposredne okolice že izselili tamkajšnje prebivalce, saj je po mnenju geologov možnost izbruha iz dneva v dan večja. Novi varnostni predpisi so od upravljalcev Sendaya sicer zahtevali posodobitev naprav, tako da bi celoten kompleks deloval tudi v primeru, ko bi ga prekrila 15 centimetrska plast vulkanskega pepela, a javnost vendarle ostaja nezaupljiva. Sedanja Japonska vlada se je, predvsem zaradi visokih stroškov fosilnih goriv, lani odločila za vrnitev k jedrski tehnologiji, ki naj bi državi do leta 2030 zagotavljala petino električne energije.

Potresi v Ameriki vse pogostejši

Oklahoma je lani doživela 500 potresov z magnitudo, višjo od 3 stopnje, kar je nenavadno za državo, ki je še pred desetletjem komaj zaznala kakšno tresenje tal. Odkar pri črpanju nafte in plina v ZDA uporabljajo metodo hidravličnega lomljenja kamnin, se potresi pojavljajo vse pogosteje, celo na območjih, ki so doslej veljala za seizmično neaktivne.

Vse več je dokazov, da pogostejše tresenje tal povzroča nova tehnologija, čeprav imajo njeni zagovorniki bržkone prav, ko trdijo, da drobljenje kamnin v globinah zemlje smo po sebi še ne izzove potresov. Na podlagi zadnjih raziskav je namreč mogoče zaključiti, da se težave začno na površini, ko se vrtalci skušajo znebiti stotin tisočev kubičnih metrov onesnažene vode, ki priteče iz globin. Da z njo ne bi onesnažili površinskih voda, jo najpogosteje spet črpavajo nazaj v zemljo, pri tem pa podrejo krhko ravnovesje, ki vlada v prelomnih conah. Odpadna voda najverjetneje zmanjša trenje na prelomih, pri tem pa se sprožijo potresi. 

Ameriška geološka služba je sporočila, da so potresi zdaj pogostejši v Alabami, Arkansasu, Koloradu, Kansasu, v državah New Mexico in Ohio ter v Teksasu in ker tam doslej gradbeni predpisi niso zahtevali posebnih protiseizmičnih ukrepov, zakonodajalci že razmišljajo o spremembah.

Hidravlično lomljenje kamnin je po tihem spremenilo svet

Združene države so ponovno energetska velesila. Potem ko so prehitele Savdsko Arabijo in Rusijo po načrpani nafti, so zdaj prvaki tudi v proizvodnji zemeljskega plina, za vse pa se imajo zahvaliti hidravličnemu lomljenju kamnin. 

Nove izboljšave tehnologij, ki so v zadnjih letih podvojile količino načrpane nafte v Teksasu, za katerega je še pred desetletjem veljalo, da ima nahajališča počrpana, so okrepile Ameriški položaj v svetu, preprečujejo pa tudi podražitve nafte na svetovnem trgu, kakršnim smo bili v zadnjih desetletjih priča ob vsakem izbruhu nasilja v Arabskih državah.

A tehnološki razvoj hidravličnega lomljenja kamnin se, kljub okoljskim omejitvam, kot so onesnaženja vodonosnikov in umetno izzvani potresi, nadaljuje. Tehnika, pri kateri v vrtino vbrizgavajo vedno večje količine peščenih raztopin in izboljšave vrtalnih tehnik obetajo nadaljnje povečanje izplena in ko jih bodo nekoč pričeli uporabljati tudi na drugih nahajališčih po svetu, utegne cena nafte celo pasti. Medtem ko države, združene v naftnem kartelu OPEC že bijejo plat zvona, saj je hidravlično lomljenje v pičlih dveh desetletjih energetsko sliko sveta obrnilo na glavo, si Ameriške naftne družbe manejo roke, novo tehnologijo trdno držijo v svojih rokah. 

Sončna elektrarna pobija ptice

Ko so spomladi v Kaliforniji zagnali največjo solarno elektrarno na svetu, si njeni snovalci niso niti predstavljali, kako smrtonosen davek bo terjala. Ivanpah, ki zagotavlja električno energijo za 140.000 kalifornijskih domov, postaja ekološka bomba. 

Elektrarna s 300.000 natančno postavljenimi zrcali usmerja sočne žarke proti 140 metrov visokim stolpom, kjer so nameščene turbine. Skoncentrirani sončni žarki segrevajo vodo, ki poganjajo generatorje. A pri novi, okolju prijazni tehnologiji v sredi nenaseljene puščave Mohave se je pokazla pomanjkljivost. Temperatura v bližini stolpov naraste na 400 stopinj celzija in ptice, ki se znajdejo v njihovi bližini, so ujete v smrtonosno past. 

Zgroženi ornitologi zdaj popisujejo mrtve živali, v povprečju elekrarna zahteva na desetine ptic dnevno, inženirji pa mrzlično iščejo način, kako bi ptice odgnali iz bližine smrtonosnih stolpov.

Nafte je še za pol stoletja

V nasprotju z najbolj črnogledimi napovedmi, še pred leti so bila pogosta svarila, češ da bodo zaloge črnega zlata kmalu pošle, naftna industrija ne kaže nikakršnih znakov pomanjkanja. Nasprotno, po zadnjih ocenah naftnih zalog, ki jo vsako leto objavlja družba BP, so te ponovno večje in bodo, ob sedanji porabi, zadoščale za nadaljnjih 53 let.

Ocena, da zemlja skriva vsaj še 1.700 milijard sodčkov nafte, ki jo je mogoče načrpati s sedanjimi metodami, se od lanske razlikuje zgolj za odstotek. Novo je, da so se odkrite zaloge zmanjšale v arabskih državah, za četrtino pa so zrasle tiste, s katerimi razpolagajo v ZDA. Za povečanje Ameriških zalog je zaslužna predvsem tehnologija hidravličnega lomljenja kamnin, ki omogoča ponovno odprtje nekoč izčrpanih nahajališč v Južni Dakoti, Teksasu in v Mehiškem zalivu. Lani smo tretjino svetovne energije pridobili iz nafte.

Jabolko bo bolj zeleno

Po kritikah, češ da Apple nenehno izumlja nove izdelke, spodbuja potrošništvo in s tem škodi okolju, so se pri ameriškem podjetju zdaj odločili za bolj zeleno podobo. Odslej bo mogoče vse njihove izdelke vrniti v trgovino, kjer bodo poskrbeli za neškodljivo razgradnjo in reciklažo. Poleg tega bo po novem tudi vsa energija, ki jo uporablja to največje tehnološko podjetje na svetu, prihajala iz obnovljivih virov.

 

Tehnološki sektor k svetovnemu onesnaževanju sicer ne prispeva veliko, le dva odstotka, primerja se lahko denimo z letalskim transportom, a glede na Applove prodajne uspehe ne gre za zanemarljivo odločitev. V zadnjih sedmih letih jim je namreč uspelo spraviti v promet okroglo milijardo IPhonov, IPodov in Ipadov ter računalnikov Mac.

Krimska kriza ogroža Černobil

Ko se je stopila sredica v Černobilu in je eksplodirala reaktorska posoda, so širjenje radioaktivnosti najprej preprečevali tako, da so mesto nesreče polivali z betonomom. Nad ruševinami so nato mrzlično gradili železobetonski sarkofag, ki ga je po 28 letih zdaj že dodobra načel zob časa. V strahu, da bi se porušil in v zrak ponovno spustil smrtonosno vsebino, so se Ukrajinci pred leti odločili za trajnejšo sanacijo objekta.

Pred štirimi leti se je s posojilom Evropske banke za obnovo in razvoj začela gradnja novega, poldrugo milijardo evrov vrednega zadrževalnika, ki naj bi ga poveznili čez sarkofag in s tem učinkovito preprečili radioaktivne izpuste v okolje. Gradnja jeklene konstrukcije, ki naj bi jo obložili s ploščami, prevlečenimi s polikarbonatom, pa je zdaj pod vprašajem. Potem ko so končali polovico sto metrske ločne konstrukcije, so dela zdaj zastala zaradi nerešljivih težav – pomanjkanja denarja. Del sredstev za sanacijo naj bi namreč zagotovila Ukrajinska vlada, ki pa je zaradi Krimske krize v hudih finančnih težavah. Zaključek sanacije, ki je bil prvotno napovedan za prihodnje leto, se tako odmika nekam v nezanesljivo prihodnost.

Fukušima gre v razrez

Medtem ko iz četrtega reaktorja odstranjujejo gorivne palice in mrzlično iščejo rešitev za tri močno poškodovane reaktorje, je končno padla odločitev tudi o dveh nepoškodovanih reaktorjih jedrskega kompleksa v Fukušimi.

Skoraj tri leta potem, ko je potres s tsunamijem zaustavil Japonski jedrski program, je Tepco končno popustil pritiskom javnosti in se odpovedal, da bi v dveh nepoškodovanih reaktorjih še kdaj pridobivali energijo. Podjetje, ki bo nosilo glavnino stroškov razreza in dekontaminacije naprav, si je vse od nesreče prizadevalo za njuno ohranitev, saj bi to pridobivanje energije v kompleksu močno poenostavilo, predvsem pa pocenilo čiščenje, ki bo po sedanjih ocenah trajalo naslednjih štirideset let.

Japonska, ki je pred nesrečo 15% elektrike pridobila s cepljenjem atomov, je zadnje mesece postavljena pred odločitev, ali naj jedrske reaktorje, ki trenutno stojijo, ponovno zažene, ali pa naj se cepljenju atomov v celoti odreče. Odločitev ni lahka, saj so Japonci od Fukušime dalje precej bolj zadržani do jedrske tehnologije, po drugi strani pa uvoz energentov močno načenja zunanjetrgovinsko balanco države, ki se je komaj otresla gospodarske krize .

So sončne celice postavljene napačno?

Na severni polobli so sončne celice navadno usmerjene proti jugu, saj naj bi tako prestregle več dnevne svetlobe. Raziskava Teksaškega Inštituta Pecan Street pa je pokazala, da južna postavitev mogoče ni najbolj učinkovita. 

Na podlagi primerjalnih meritev so prišli do zaključka, da utegnejo biti celice, postavljene proti zahodu energetsko učinkovitejše, proizvedejo namreč za dva odstotka več energije od tistih, ki so usmerjene proti jugu. Zahodna postavitev naj bi bila koristnejša tudi zato, ker tako usmerjene celice večino elektrike proizvedjo v popoldanskem času, ko je potrošnja večja.

Začelo se je čiščenje v Fukušimi

Odkar si je Tokio zagotovil olimpijske igre, se je začelo premikati tudi v Fukušimi. V teh dneh se začenja sanacija poškodovanega kompleksa, ki bo trajala še leta potem, ko bodo športniki zapustili prizorišča.

Prvi je na vrsti četrti reaktor, ki je bil med potresom v remontu. Z njegove strehe bodo odstranili več kot 1000 gorivnih palic, ki tam na rešitev čakajo že več kot dve leti. Štirimetrske cevi, napolnjene z uranovimi peleti, so bile ob času katastrofe v začasnem skladišču na vrhu poslopja. Ko so se sredice ostalih treh reaktorjev stopile, je četrti miroval, težave pa so nastopile potem, ko je v sosednjem eksplodiral vodik. Operacija odstranitve gorivnih palic, ki bo trajala dober teden, ni brez nevarnosti, saj utegnejo biti mnoge počene ali poškodovane zaradi eksplozije. Iz začasnega bazena jih bodo, po 22 naenkrat, skrbno spravljene v zabojih s hladilno vodo, spuščali na tla, nato pa skladiščili v novozgrajenem hladilnem bazenu pri tleh.

Na srečo so temperature v ostalih treh reaktorjih že dlje časa stabilne. Zadrževalnika 1 in 2 kot kaže nista tako poškodovana, da bi radioaktivni material uhajal v okolje. Najbolj problematičen ostaja reaktor 3, saj je sredica v njem verjetno stopljena, zadrževalni hram pa pušča, a radioaktivnost v objektu je tako visoka, da ga za enkrat ni mogoče pregledati.

Premog v nemilosti

Po vrsti vremenskih katastrof, povezanih s podnebnimi spremembami in razmahu tehnologije drobitve kamnin, je premog očitno v nemilosti. Medtem ko ameriška administracija še za to jesen napoveduje uvedbo zakonodaje, po kateri bo morala vsaka nova termoelektrarna poskrbeti tudi za shranjevanje toplogrednih plinov, to pa bo močno dvignilo ceno elektrike iz premoga, mu tudi investitorji drugod po svetu obračajo hrbet.

Lani so Američani pokurili malo manj kot milijardo ton črnega zlata ali le še toliko, kot pred dvajsetimi leti. Nove elektrarne vse bolj izkoriščajo nahajališča zemeljskega plina, ki mu je cena močno padla. Po premogu še zmeraj najbolj posega Kitajska, ki ga je lani porabila štiri milijarde ton ali približno toliko, kot vse druge države skupaj. Celo na Kitajskem pa je njegova prihodnost, zaradi onesnaženega zraka vse bolj vprašljiva. Celo Indija in druge razvijajoče se države v energetiki vedno pogosteje posegajo po jedrski tehnologiji in velikih hidroenergetskih objektih, medtem ko fosilna goriva, z izjemo plina, izgubljajo na pomenu.

Varčevanje po Pariško

Pariška klimatska agencija je pripravila poseben varčevalni komplet, ki poleg varčne žarnice in omejevala pretoka vode vsebuje tudi vatt meter in merilec vodnega pretoka.

Preprosti napravi, varčevalni komplet bo lahko brezplačno dobil vsak prebivalec francoske restolnice, omogočata meritve porabe električnih naprav v gospodinjstvu in količine iztočene vode. Oblasti so prepričane, da bodo Parižani potem, ko bodo lahko sami izmerili porabo, z naravnimi viri bolj varčno ravnali.

Alge so predrage

Medtem ko cena pogonskih goriv pri nas ponovno podira rekorde, na drugi strani Atlantika preračunavajo stroške biogoriva. Rezultati, velikim pričakovanjem navkljub, niso obetavni.

Po ocenah zveznega ministrstva za energetiko, ki v ZDA financira različne pilotske programe izdelave bigoriva iz alg, v naslednjih petih letih ni mogoče pričakovati njihovega preboja. Stroški izdelave biodizla iz alg, ki jih gojijo na prostem, trenutno znašajo kar 2,23 € za liter, medtem ko je gorivo iz bioreaktorjev skoraj še enkrat dražje, 4,33 € za liter. Po najbolj optimističnih napovedih naj bi se biodizel iz alg v naslednjih petih letih sicer pocenil na 1,33 € za liter, a to je vendarle premalo za resno konkurenco klasičnemu gorivu. Ker je k proizvodni ceni potrebno dodati še davke in stroške distribucije, vse kaže, da se bomo kar še nekaj časa prevažali na nafto.

Japonski jedrski salto

Ko so začetek maja zaradi rednega pregleda ustavili japonsko jedrsko elektrarno Tomari, je država prvič po štiridesetih letih ostala brez delujočega reaktorja. Vseh 54, ki so pred katastrofalnim potresom marca 2011 zagotavljali tretjino električne energije, je čakalo na odločitev premierja, ali naj Japonska sledi cilju izpred Fukušime in poveča delež jedrske energije na polovico, ali pa se vrne nazaj k fosilnim gorivom.

Po mesecih neodločnosti, ki so sledili septembrski izvolitvi, se je japonski premier Yoshihiko Noda zdaj odločil in previdno prižgal zeleno luč dvema reaktorjema iz kompleksa Ohi. Nodova odločitev, zaenkrat zgolj simbolična, pa je bila vse prej kot lahka. Japonska, ki je bila pred potresom tretja največja mirnodobna jedrska velesila, po moči reaktorjev sta jo prekašali zgolj ZDA in Francija, je očitno izgubila željo po jedrski energiji. Javnomnenjska anketa, ki jo je začetek junija objavil tamkajšnji Pew center, kaže očitno nasprotovanje cepljenju atomov, saj se je kar 70% vprašanih zavzelo za zmanjšanje odvisnosti od jedrske energije. Nič presenetljivega, če upoštevamo, da jih je kar polovica izrazila strah, da so bili oni ali pa njihovi sorodniki izpostavljeni sevanju med lansko katastrofo.

Kralj premog

Podnebnim spremembam navkljub, premog ostaja kralj energetike. BP v Statističnem pregledu svetovne energetike, pripravljajo ga že več kot šestdeset let, ugotavlja, da najbolj umazani od vseh energentov zavzema že 30% svetovnega energetskega trga. Nič ne kaže, da bi ga kmalu izpodrinili čistejši energenti, saj se je odkop premoga lani povečal za 6%, delež v svetovni energetski bilanci pa je najvišji po letu 1969, ko o onesnaževanju okolja še ni bilo govora.

Poročilo se je dotaknilo tudi izjemnih podražitev energentov v lanskem letu. Nafta tipa brent je dražja za 40%, višje pa so letos tudi cene premoga, v povprečju za 24%. Sicer pa je svetovna energetska slika stabilna. Poraba energentov je v dolgoletnem povprečju, saj je bila lani višja za 2,5%, pomenljivo pa je, da vse več energije potrebujejo v razvijajočih se ekonomijah, medtem ko poraba energentov v razvitih državah upada.

Baterija prihodnosti

Že leta raziskovalni laboratoriji po svetu obljubljajo preskok v tehnologiji baterij, ki je postala glavna ovira na prehodu v nizkoogljično družbo. Od računalnikov in prenosnih telefonov, do vozil prihodnosti, sodobne električne naprave ostajajo odvisne od elementa, ki ga tehnološki razvoj nikakor ne zmore preseči. Vsem obljubam navkljub je znanstvenikom v zadnjih letih uspelo povečati kapaciteto baterij kvečjemu za nekaj odstotkov. Zdaj pa je Američanom očitno uspel veliki met.

Raziskovalni laboratorij Ameriške vojske je objavil, da so njegovi znanstveniki odkrili snov, s katero je baterijam mogoče povečati energijsko gostoto kar za tretjino. Snov, ki naj bi jo dodali elektrolitom v običajnih baterijskih celicah, deluje kot posrednik in zviša kapaciteto enote. Če so posameznim baterijskim celicam doslej napetost uspeli povečati do največ štirih voltov, novi izum omogoča izdelavo celice z napetostjo petih voltov. Po patentiranju postopka so z odkritjem seznanili razvojne laboratorije proizvajalcev baterij in če se novica izkaže za resnično, se odpira povsem novo poglavje v razvoju mobilnih električnih naprav ter avtomobilov na električni pogon. 

Japonska med dvema ognjema

Od 54 jedrskih reaktorjev na Japonskem obratujeta le še dva. Neverjetno za tehnološko velesilo, ki si je pred letom s cepljenjem atomov zagotovila kar tretjino elektrike. Po krizi v Fukušimi je Japoncem le s skrajnimi močmi uspelo, da so se izognili energetski krizi širših razsežnosti. Strogo varčevanje, obsegalo je celo drastične ukrepe kot so, izklapljanje klimatskih naprav, ugašanje luči ter zatemnitev reklamnih panojev, je s povečanjem deleža fosilnih goriv za enkrat omogočilo nemoteno delovanje gospodarstva. A na dolgi rok pred vlado ostaja tvegana odločitev: jedrska energija, da ali ne.

Le nekaj mesecev po katastrofi so upravljavci dobili nalogo, da izdelajo stresne teste svojih jedrskih naprav. Računalniška simulacija potresa z magnitudo 9 stopnje in cunamijem, kakršen je prizadel kompleks v Fukušimi, naj bi pomirila zaskrbljeno prebivalstvo in omogočila ponoven zagon reaktorjev, a zgodilo se je ravno nasprotno. Oblasti so naletele na globoko nezaupanje, ki kar noče miniti. Razmere se niso izboljšale niti potem, ko je krmilo države prevzel novi premier. V njegovo administracijo so zdaj uprte oči prebivalstva, pa tudi nekdaj vsemogočnega energetskega lobija. Razmere se zaostrujejo tudi zato, ker japonski predpisi predvidevajo letni pregled vseh naprav v stanju hladne zaustavitve, kar pomeni, da bodo morali kmalu prekiniti obratovanje obeh delujočih reaktorjev, medtem ko prva, ki sta že prestala stresne teste in bi ju bilo mogoče ponovno spraviti v pogon, za enkrat nista pridobila potrebnih soglasij lokalnih oblasti.

Nezaupanje pa se še poglablja. Ne samo, da so se v javnosti pojavili očitki, češ da so s stresnimi testi pričeli, še preden so bile znane ugotovitve preiskave v Fukušimi. Prejšnji mesec so oblasti škodo skušale popraviti s seznamom »tridesetih naukov« iz lanskoletne nesreče v Fukušimi. A se nasprotniki jedrske energije ne dajo. Pred dnevi so na dan prišli rezultati nove raziskave, ki kaže, da bi utegnili valovi cunamija v okolici Tokija povzročiti veliko večjo škodo, kot so domnevali doslej. Japonci tako ostajajo med dvema ognjema: ponovnim zagonom ranljivih reaktorjev ali vse večjo odvisnostjo od uvoženih fosilnih goriv. 

Se Fukušima prebuja?

Dva meseca po uradni objavi, da je vseh šest reaktorjev kompleksa v Fukušimi varnih, v stanju hladne ustavitve, z Japonske spet prihajajo vznemirljive novice.

Tepco je potrdil, da se je temperatura reaktorja št. 2, ki je v lanski nesreči utrpel poškodbe zaradi delne stalitve sredice in je zaradi segrevanja že več dni pod budnim očesom tehnikov, v nedeljo povzpela na 82 stopinj Celzija. Glede na ocenjeno standardno napako, ki znaša 20 stopinj, lahko današnji odčitek pomeni, da je dejanska temperatura v zadrževalniku presegla 100 stopinj in da je reaktor ponovno aktiven.

Če ne gre za okvaro na merilnih instrumentih ali težav pri hlajenju, zadrževalnik ohlajajo z vodo z dodatkom borove kisline, ki preprečuje verižno reakcijo, utegne problematični reaktor še povzročati težave. Kaj več bo, po zagotovilih Tepca, znano takoj, ko se bo radioaktivnost ponovno znižala in bodo tehniki preverili stanje merilnikov.

Električna prihodnost je negotova

Kljub vnemi proizvajalcev, ki so avtomobilske salone zadnja leta preplavili z električnimi vozili, njihova prihodnost ostaja negotova. Da bi se študije prelevile v učinkovita vozila, bo morala industrija rešiti še vrsto tehnoloških izzivov.

Prva težava električnih avtomobilov ostaja njihova omejena uporabnost. Vodilni proizvajalci trgu še niso ponudili vozila z dosegom, ki bi vsaj malo spominjal na bencinske motorje. Sodobni električni avtomobili po osemurnem polnjenju akumulatorjev ne zmorejo prevoziti niti 200 kilometrov.

Drug problem ostaja način pridobivanja električne energije. V svetu, kjer poglavitni vir elektrike ostaja premog, se onesnaževanje s konca izpušne cevi zgolj seli na dimnike termoelektrarn.  Poleg tega je onesnaženje električnih avtomobilov večje tudi zaradi izgub pri prenosu energije od elektrarne do polnilnega mesta. To dejstvo zagovorniki elektrike najraje spregledajo.

Trd oreh predstavljajo tudi baterije. Za najbolj razširjeni tip akumulatorjev je potreben Litij, ki pa je zelo neenakomerno razporejen po zemeljski skorji. Več kot polovico svetovnih zalog, ki bi sicer zadoščale za opremo 4,8 milijard električnih vozil, je v eni najrevnejših držav Južne Amerike, Boliviji. Kaj to pomeni, si je težko predstavljati. Zamislimo si lahko le, kakšen bi bil danes svet, če bi bile vse zaloge nafte skoncentrirane v Saudski Arabiji.

Ne nazadnje, po nekajletni uporabi je potrebno akumulatorje zamenjati, kam z njimi, ostaja uganka. Privrženci elektrike zagovarjajo recikliranje, ki pa je kar petkrat dražje. Ob cenah električnih vozil, ki segajo krepko prek 30.000 evrov, bo potrebno na razumno alternativo še čakati.

Svetlobno onesnaževanje

Svetlobno onesnaževanje kot ga je posnel David Parker.