Guzlerjem je v Ameriki odklenkalo
Ameriški predsednik Obama je na včerajšnjem srečanju s predstavniki avtomobilske industrije, okoljevarstvenih organizacij in pomembnimi politiki, med katerimi je bil tudi Arnold Schwarzenegger, vztrajni zagovornik boja proti podnebnim spremembam, predstavil nove ameriške standarde za porabo goriva.
Ameriška administracija se je odločila za presenetljiv korak - avtomobilskim proizvajalcem, ki so zaradi zmanjšane prodaje povsem odvisni od davkoplačevalskega denarja, bo naložila, da v naslednjih sedmih letih porabo goriva v novih avtomobilih zmanjšajo za 40 odstotkov.
Standard, ki bo veljal za celotne ZDA, bo zmanjšal ameriško odvisnost od nafte, obenem pa za tretjino znižal sedanje avtomobilske izpuste ogljikovega dioksida. Manjša poraba goriva bo imela tak učinek, kot da bi z ameriških cest izginilo 58 milijonov vozil, prihranek pri porabi nafte pa bo tolikšen, kot je znašal lanski ameriški uvoz črnega zlata iz Savdske Arabije, Venezuele, Libije in Nigerije skupaj.
Zdravstveni izziv našega časa
Skupina zdravnikov je v ugledni reviji
Lancet objavila članek, v katerem so podnebne spremembe med zdravstvenimi izzivi našega časa postavili na prvo mesto. Avtorji članka
Obvladovanje zdravstvenih posledic podnebnih sprememb, vodilni strokovnjaki z različnih področij medicine ugotavljajo, da se zdravstvo v zadnjem desetletju, za razliko od drugih disciplin, s posledicami podnebnih sprememb ni dovolj ukvarjalo. Opazne spremembe v okolju in vedno večja pogostnost izjemnih vremenskih dogodkov prioritete zdaj postavljajo na glavo. Spremembe, ki bodo najbolj vplivale na prihodnost človeštva, so po njihovem mnenju pomanjkanje vode in hrane, "kar je v zgodovini človeštva vedno privedlo do selitev velikih razsežnosti."
Zdravniki opozarjajo, da kljub napredku medicine v svetu še zmeraj umre 10 milijonov otrok na leto. 200 milijonov otrok trpi pomanjkanje in se ne razvija tako, kot bi se morali, 800 milijonov ljudi strada, 1.500 milijonov pa nima dostopa do pitne vode. Razmere se bodo zaradi segrevanja ozračja samo še slabšale.
Naraščanje gladine morja, tanjšanje ledenega pokrova in pogostnost izjemnih vremenskih pojavov po mnenju zdravnikov kažejo tudi na to, da so napovedi Mednarodnega odbora ZN za podnebne spremembe morda celo preveč zadržane. Avtorji so prepričani, da višje temperature že vplivajo na človeštvo in da mora zdravstvo, tako kot drugi sektorji, čimprej najti odgovore na nove izzive. Oblike infekcij se bodo z razmahom bolezni, ki jih prenašajo žuželke, na primer z malarijo ali vročico dengue, korenito spremenile. Smrtnost, tudi v razvitem svetu, bo zaradi izjemnih vremenskih pojavov naraščala. Zdravniki ob tem navajajo primer vročinskega vala, ki je leta 2003 kosil po Evropi in kljub sorazmerno dobri zdravstveni oskrbi povzročil smrt več kot 70.000 ljudi.
Da vse napovedi le ne bi izzvenele tako slabo, so v Lancetu omenjene tudi dobre novice: zaradi omejevanja izpustov toplogrednih plinov se bodo ljudje več gibali, to pa pomeni, da se bo raven stresa znižala, to pa bo pozitivno vplivalo na znižanje obolevnosti za boleznimi srca in ožilja in na manjšo pogostnost povečane telesne teže. Slednje seveda predvsem v razvitem svetu.
Boljši kraj
Kar doslej ni uspelo največjim proizvajalcem avtomobilov, da bi namreč uporabnost električnih vozil povečali do te mere, ko bi lahko konkurirali avtomobilom z motorji na notranje izgorevanje, bo morda doseglo podjetje
Better Place.
Največji izziv zadnjih let je povečati doseg električnih vozil ali skrajšati čas polnjenja akumulatorjev. Trenutno najnaprednejši električni avto, Tesla Roadster zmore z enim polnjenjem prevoziti okrog 350 kilometrov, prvi velikoserijski avto na električni pogon, Mitsubishijev MiEV, ki ga bodo že letos pričeli prodajati v Evropi, pa manj kot 100. In to za ceno dveh primerljivih vozil na bencinski pogon.
Better Place je otrok Shaia Agassija, ki je svojo podjetniško kariero začel kot izdelovalec programske opreme, znan pa je postal po tem, ko je svoje softversko podjetje za 400 milijonov dolarjev prodal nemškemu velikanu SAP. Agassi, ki je v SAP-u zapustil dobro plačano menedžersko mesto in ustanovil novo podjetje, Better Place, je k problemu počasnega polnjenja avtomobilskih akumulatorjev, ciklus polnjenja trenutno traja najmanj dve uri, pristopil na svoj način. Namesto, da bi skušal skrajšati čas polnjenja, si je Agassi zamislil mrežo "električnih črpalk", ki pa vozil ne bodo polnile z elektriko, pač pa bodo skrbele za hitro zamenjavo akumulatorjev. Sistem je zasnovan na robotu, ki v 45 sekundah z vozila odstrani prazne akumulatorje in jih zamenjala s polnimi. Za njihovo pritrditev služi vojaška tehnologija - akumulatorji bodo na vozilu obešeni z mehanizmom, ki ga vojaška letala uporabljajo za pritrditev bomb. Zamenjava je zato zanesljiva, sorazmerno poceni in hitra, vsekakor pa traja manj, kot natakanje goriva na bencinski črpalki.
Najbolj privlačen del električnega pogona je vsekakor cena. Večina lastnikov električnih vozil bo polnjenje opravila doma, in to predvsem ponoči, ko so cene elektrike nižje, Better Place pa bo lahko izkoristil tudi vršno energijo, ki jo ponujajo elektrarne na veter in sončno energijo. Prevoženi kilometer bo v takih pogojih stal manj kot cent, kar je šestnajstkrat manj, kot znaša strošek za primerljiv avtomobil s klasičnim pogonom. Nenazadnje, večina prebivalcev razvitega sveta, ki se v službo vozi z avtomobili, na dan prevozi manj kot 60 kilometrov.
Da v sistem verjamejo tudi drugi, dokazujejo Agassijevi uspehi pri trženju. V dveh letih, odkar Better Place ponuja svoj sistem po svetu, je uspel prepričati tri tako različne države, kot so Izrael, Danska in Havaji. Te države so izgradnjo omrežja električnih črpalk že podprle, Agassiju se je pridružil tudi prvi večji proizvajalec avtomobilov. Renault se je zavezal, da bo do leta 2011 razvil avto z zamenljivimi akumulatorji. Predstavniki podjetja napovedujejo, da gre tokrat zares in da električni avtomobil za Better Place ne bo nišni izdelek, pač pa velikoserijski proizvod s ciljem, da se delež električnih Renaultov do leta 2015 povzpne na najmanj 10 odstotkov. Še ena izgubljena priložnost za Slovenijo.
Nič več božja volja
Potresi so od nekdaj veljali za višjo silo, zdaj pa se kar vrstijo dokazi o človeški vpletenosti v premikanje tal.
Leta 2006 so v Švicarskem Baslu začeli s projektom izkoriščanja geotermalne energije, ki naj bi pripomogla k manjši porabi fosilnih goriv. Decembra so v globino dobrih štiri tisoč metrov pričeli črpati vodo. Seizmologi, ki so ob vrtini pričakovali šibke tresljaje, so s presenečenjem zabeležili potres z magnitudo 3,4 stopnje. V naslednjih mesecih je Basel, ki ga je rušilni potres močno prizadel davnega leta 1356, še dvakrat zatreslo. Raziskovalci Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo, ki so dobili nalogo, da tresenje tal preučijo, so ocenili, da bo na račun geotermalnega projekta območje Basla v naslednjih desetletjih doživelo še več manjših potresov.
Mnogi posegi v okolje, ki so veljali za manj nevarne, so v zadnjih letih pokazali svojo slabo plat. Za akumulacijska jezera je že dlje časa znano, da lahko sprožijo premike ob zemeljskih prelomnicah. Čeprav je večina seizmologov prepričana, da vodne akumulacije potresov ne morejo povzročiti, mnogi priznavajo, da vodne mase s svojo težo vplivajo na sprostitev napetosti ob prelomih in posredno lahko privedejo do potresnih sunkov večjih razsežnosti.
Kljub zanikanju Kitajske vlade se vse od lanskega tresenja tal v pokrajini Sečuan vrstijo ugibanja o tem, ali za potres, ki je zahteval 80.000 žrtev, odgovorno polnjenje akumulacijskega jezera. V bližini epicentra so nekaj mesecev pred usodnim sunkom napolnili akumulacijo s 320 milijoni ton vode. Znanost dokončnega odgovora še ne pozna, tveganje pa se z energetskimi objekti ne konča. Črnogledi seizmologi že opozarjajo na nevarnost, ki jo prinaša taljenje ledu na Antarktiki. Prerazporeditve vodnih mas naj bi po njihovem mnenju v prihodnje vplivale tudi na večjo potresno aktivnost po svetu.
Oznake: geotermalna energija, potresi
Energetika in ptičje petje
O izginjanju ptic v zadnjih letih poročajo z vseh koncev sveta. Najbolj znan je primer vrabčkov iz Velike Britanije, kjer se je njihovo število v zadnjih desetletjih prepolovilo. Dramatičen je bil zlasti njihov beg iz Londona, kjer teh tipičnih prebivalcev mestnih parkov, ki se v svojem življenju od kraja izvalitve ne oddaljijo za več kot par kilometrov, praktično ni več opaziti.
Večina ljubiteljev narave za izginjanje ptic krivi nepremišljene posege v prostor, a glavnega razloga za upad pernatih populacij znanosti dolgo ni uspelo razkriti. Prejšnji teden pa so Američani postregli s prepričljivimi dokazi, da smo za izginjanje ptic krivi ljudje, točneje, naša lakota po energiji.
Doslej največja raziskava, ki je poskušala odgovoriti na vprašanje, kaj se dogaja s pticami,
Stanje ptic 2009, je potrdila, da se pernate populacije nevarno hitro krčijo. V zadnjih štiridesetih letih se je število ptic v ZDA zmanjšalo za trideset do štirideset odstotkov. Med vrsto dejavnikov, ki vplivajo na upad populacij, od širitve urbanega prostora, do vdora tujerodnih vrst in segrevanja ozračja, pa so raziskovalci vedno znova naleteli na isti razlog za izginotja: proizvodnja energije. Sodelavci Laboratorija za ornitologijo ameriške
Univerze Cornell, ki so pripravili končno poročilo, so prepričani, da največji pritisk na populacije ptic predstavlja pridobivanje energije. Čeprav so najbolj negativne vplive odkrili na območjih intenzivne pridelave koruze za biogoriva in izkoriščanja fosilnih goriv, so v poročilu poudarili, da so za ptičje populacije potencialno usodne prav vse oblike pridobivanja energije, tudi tiste, ki veljajo za okolju prijazne.
Bolivijski šejki
Ženevski avtomobilski salon je potrdil dve resnici o električnih avtomobilih: prvo, da serijsko proizvodnjo napovedujejo skoraj vsi svetovni proizvajalci in drugo, da bo električni avtomobil trenutne tehnologije težko izpodrinil avto na konvencionalni pogon.
Pri ceni od 30 do 40.000 evrov in zmogljivosti, ki ob enem polnjenju omogoča prevoziti razdaljo nekaj več kot sto kilometrov (kar bi sicer zadoščalo za povprečno vožnjo na delo in nazaj, če bi se voznik odpovedal glasbi in uravnavanju temperature v kabini) večina tržnikov zmajuje z glavo. Električni pogon bi moral ponuditi kaj več kot samo pomoč motorju na notranje izgorevanje. Neverjetno, a resnično, avtomobilska industrija, ki velja za gibalo tehnološkega razvoja in zaposluje na tisoče inženirjev, pri električni tehnologiji caplja na mestu. Litij-ionske baterije, vir energije in obenem največja težava alternativnega pogona ostajajo drage, nezanesljive, predvsem pa nedorasle.
Zagovorniki teorije zarote opozarjajo, da so velike naftne družbe v zadnjih letih načrtno odkupile patente na področju baterijske tehnologije. Ni nemogoče, da zadržujejo njihov razvoj, dokler je nafte dovolj. Zgodba o elektrifikaciji avtomobilizma ima lahko bolj dalekosežne posledice. Ne samo, da bi ob primerni tehnologiji naftne družbe izgubile velik del kupcev na račun trgovcev z električno energijo. Nafta je bolj ali manj enakomerno razporejena po zemeljski skorji (ob upoštevanju nekaj izjemno obdarjenih držav), osnovna surovina za izdelavo baterij pa je razporejena zelo neenakomerno. Več kot polovico svetovnih zalog litija ima Bolivija.
Nenavadne pošiljke
Iz Nemčije poročajo o nepričakovanih odkritjih radioaktivnega sevanja. Začelo se je, ko so pred pol leta v enem od severnonemških pristanišč izmerili povišano radioaktivnost. Pošiljko jeklenih polizdelkov, ki jo je v Nemčijo poslala jeklarna iz okolice Bombaja, so takoj vrnili pošiljatelju, kmalu zatem pa so o podobnih odkritjih poročali iz drugih delov Nemčije.
Del radioaktivnih izdelkov, jeklenih palic, jeklenic in različnih strojnih delov, vsi izvirajo iz indijskih jeklarn, je očitno že pred odkritjem radioaktivnosti končal v evropskih skladiščih. Raziskave so pokazale, da sevanje povzroča izotop kobalta 60, ki ga najdemo v jedrskih elektrarnah, uporablja pa se tudi v medicinski diagnostiki in merilni tehniki.
Inšpektorji so odkrili vrsto jeklenih polizdelkov, ki bi bili lahko nevarni zdravju. Po nemških predpisih zasežejo predmete, pri katerih radioaktivnost presega 10 becquerelov na gram snovi, števec pa se je v nekaj deset primerih ustavil šele pri 30 becquerelih, kar pomeni, da bodo radioaktivni predmeti končali v skladišču radioaktivnih odpadkov. Najvišja izmerjena vrednost je dosegla 600 becquerelov in iskanje radioaktivnih pošiljk se zdaj mrzlično nadaljuje.
