Fukušima še ni povsem izgubljena, zaenkrat

Reševanje jedrskih elektrarn se nadaljuje v tretji teden, razmere v okolici Fukušime pa ostajajo prav tako nejasne, kot so bile v prvih dneh po potresu. Nihče ne more z gotovostjo ugotoviti, v kakšnem stanju so štirje od šestih reaktorjev in bazeni z izrabljenim gorivom.

Radioaktivne meritve v okolici položaja nič bolj ne razjasnijo. Potem ko so meritve radioaktivnega joda v okoliškem morju prejšnji vikend dosegle 1850 kratnik običajnih vrednosti in nato upadle, so se zdaj ponovno dvignile, na rekordno vrednost, ki mejno presega za več kot 4000 krat. Strokovnjaki so si edini, da morsko vodo kontaminirajo odplake, ki odtekajo iz poškodovanih reaktorjev.

Vrednosti, izmerjene na kopnem, prav tako ostajajo uganka. Mednarodna agencija za jedrsko varnost je potrdila, da so v 40 kilometrski razdalji od kompleksa izmerili nevarne vrednosti sevanja in japonske oblasti pozvala k širitvi območja evakuacije. Istočasno je japonska uprava za jedrsko varnost objavila rezultate svojih meritev znotraj tridesetkilometrskega pasu, ki ne presegajo 42 mikrosievertov na uro. Tolikšno dozo radioaktivnosti bi, po navedbah Japoncev, prejel potnik, ki bi z letalom šestkrat potoval med Tokijem in New Yorkom.

Medtem so na Japonsko prispeli strokovnjaki francoske jedrske družbe Areva, ki naj bi pomagali pri reševanju Fukušime. Francozi več kot tri četrtine elektrike pridobijo iz jedrskih elektrarn in so posebej zavzeti za umiritev razmer v jedrskem kompleksu. Pomoč ponovno prihaja tudi iz Združenih držav, od koder na Japonsko potuje 140 pripadnikov posebnih vojaških enot. Američani bodo s seboj pripeljali tudi robote za reševanje v težavnih razmerah.

Lastnik elektrarn TEPCO medtem rešuje, kar se rešiti da. Podjetje je že sporočilo, da načrtuje zaprtje in razgradnjo štirih poškodovanih reaktorjev, medtem ko za dva, ki sta trenutno v stabilnem stanju, upajo na ponovni zagon. Njegove delnice so medtem strmoglavile in pojavljajo se govorice, da ga bodo morali podržaviti in s tem rešiti pred bankrotom. Ameriška investicijska banka Merrill Lynch je stroške odškodnin jedrske katastrofe ocenila na 93 milijard evrov.

So živilske barve varne?

V zadnjih letih se vrstijo dokazi, da živilske barve povzročajo vedenjske motnje. Potem ko je Ameriška uprava za zdravila in hrano (FDA) vrsto let zavračala pozive, naj njihovo uporabo podrobneje preuči, je zdaj popustila in o tem napovedala strokovno razpravo.

Barvila, ki jih že desetletja uporablja prehrambena industrija z obeh strani Atlantika, v Evropi jih poznamo pod oznakami E100 do E199, izvirajo iz tridesetih let prejšnjega stoletja. FDA je doslej vztrajala, da so zato povsem varna in je zahteve po dodatnih raziskavah vedno zavračala. Doslej je prepovedala le dve barvili. Ena od oranžnih se je sredi prejšnjega stoletja izkazala za strupeno, rdečo barvo, ki je kancerogena, pa so morali zamenjati.

Prvi, ki je posumil, da živilske barve vplivajo na vedenje otrok, je bil kalifornijski specialist za otroške alergije dr. Benjamin Feingold. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je z uporabo diet uspešno zdravil otroško hiperaktivnost. Tudi takrat je FDA vztrajala, da so barve varne za otroke, čeprav je obenem priznala, da lahko "nekatere snovi v hrani vplivajo na otroke, ki sicer kažejo znake hiperaktivnosti."

Po letu 2007, ko je študija v ugledni medicinski reviji Lancet potrdila povezavo med živilskimi barvami in hiperaktivnostjo, se je pritisk na ameriške zakonodajalce okrepil. Mnoge nevladne organizacije zadnja leta zahtevajo, da se uporaba spornih barvil prepove ali pa se izdelki označujejo z napisom: "Uporabljena umetna barvila pri nekaterih otrocih povzročajo hiperaktivnost in vedenjske motnje." FDA zdaj obljublja, da bo zadevi prišla do dna.

Plutonij je ušel iz steklenice

V Fukušimi gre, kot kažejo zadnje novice, s slabega na slabše. Zdaj je uradno potrjeno, da so na petih lokacijah kompleksa elektrarn našli plutonij. Zaradi svoje izjemne kancerogenosti, po mnenju mnogih poznavalcev gre za najbolj nevaren element na planetu, in zelo dolge razpolovne dobe, ki znaša prek 24.000 let, je najdba še dodatno zapletla razmere. Plutonij, ki se zaradi visoke mase po zraku le težko širi, vsebuje mešano gorivo reaktorja št. 3, tako da lahko najdbe izvirajo zgolj iz njegove poškodovane sredice ali iz izrabljenih gorivnih palic.

Reševalci se soočajo z več težavami hkrati. Potem, ko so v ponedeljek v betonskih ceveh pod reaktorjem št. 2 odkrili nevarno kontaminirano vodo, je nastala dilema, ali naj jo čim prej izčrpajo in tako zmanjšajo sevanje, ali pa naj nadaljujejo z improviziranim hlajenjem, ki verjetno prispeva dodatne količine nevarnih odplak.

Reševanje katastrofe v Fukušimi poleg tehničnih zdaj predstavlja tudi politične izzive. V prvi vrsti gre za omajano zaupanje v japonsko sposobnost obvladovanja težav. Francoska vlada je namreč potrdila, da so nekatera njena podjetja prejela prošnje za pomoč pri obvladovanju katastrofe. Japonski premier se je v zadnjih dneh znašel tudi pod pritiskom očitkov iz opozicije, češ da je bila prva evakuacija okoliškega prebivalstva nezadostna. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace, ki že več dni meri radioaktivnost v okolici kompleksa, poziva ljudi, naj čim prej zapustijo tridesetkilometrski pas, za katerega so oblasti še donedavna zagotavljale, da je povsem varen. Če bo do ponovne evakuacije dejansko prišlo, bo zaradi Fukušime svoje domove zapustilo že 200.000 ljudi.

Fukušima na drugem koncu sveta

Nesreča v japonskem jedrskem kompleksu je terjala prvo politično žrtev, na drugem koncu sveta. Obupni poskus kanclerke Angele Merkel, da bi se z zapiranjem jedrskih elektrarn zadnji trenutek prikupila nemškim volivcem, ni požel odobravanja.

Če držijo začasni volilni rezultati iz Baden-Württemberga, so nemški Zeleni včeraj dosegli svojo veliko zmago. V eni od najbogatejših dežel, kjer je Krščansko-demokratska Unija vladala več kot pol stoletja, je včeraj prišlo do preobrata. Volivci so stranko Angele Merkel kaznovali za njeno jedrsko obračanje po vetru, pa tudi za nekatere druge nespretne odločitve, kot je nepriljubljena izgradnja nove železniške postaje v Stuttgartu. Krščanski demokrati so, po začasnih rezultatih sicer uspeli zadržati prvo mesto, a deželne vlade jim z 39 odstotki osvojenih glasov ne bo uspelo oblikovati.

Na drugem bregu so zdaj veliki zmagovalci včerajšnjih volitev, Zeleni, ki jim je tokrat uspelo več kot podvojiti rezultat zadnjih volitev. S 25 odstotki in s socialdemokratskim izkupičkom 23 odstotkov, bodo prvič v zgodovini Nemčije na čelo deželne vlade lahko imenovali svojega voditelja. Ministrski predsednik Baden-Württemberga bo tako verjetno postal nekdanji učitelj naravoslovja Winfried Kretschmann. Volilni uspeh so na sedežu stranke Zelenih v Berlinu pospremili z besedami: "Vpisali smo se v zgodovino."

Japonska mora se nadaljuje

Fukušima se spreminja v japonsko nočno moro. Po preiskavi dogodka, v katerem so bili hospitalizirani trije delavci, ki so prišli v stik z kontaminirano vodo, so v soboto predstavniki TEPCA priznali, da povišano radioaktivnost v poslopjih treh reaktorjev zaznavajo že od srede prejšnjega tedna. Med reaktorji, v katerih se nabira radioaktivna voda, ki jo skušajo zdaj izčrpati, je tudi najnevarnejši, št. 3 s plutonijem.

Kako visoki so posamezni odčitki pove podatek, da so v reaktorju št. 2 včeraj namerili 1.000 milisievertov na uro. Japonski standard za zaposlene v elektrarnah dovoljuje sevanje 250 milisievertov na leto (pred nesrečo je mejna vrednost znašala 100 milisievertov na leto), kar pomeni, da bi delavce po četrturnem delu v reaktorju morali poslati domov, do naslednjega leta.

Razmere v kompleksu tega seveda ne dovoljujejo, a so zato reševalni poskusi pogosto prekinjeni. Delavce so na varno umaknili tudi v nedeljo, potem ko je voda v poslopju reaktorja št. 2 presegla kritične ravni. Obenem skušajo morsko vodo, s katero so doslej ohlajevali kompleks, zamenjati s sladko, saj sol očitno škoduje cevnim sistemom.

Najslabše novice pa ne prihajajo s kompleksa elektrarn, pač pa z morja. Japonske oblasti so priznale, da radioaktivnost v morju, v pasu 30 km okrog Fukušime narašča. V soboto so namerili 1.250 krat višjo raven, v nedeljo pa je bil odčitek že 1.850 krat višji od običajne ravni radioaktivnosti morske vode. Vprašanje, kakšen je vpliv onesnaženja na morsko hrano, ostaja neodgovorjeno.

Ali pušča najnevarnejši reaktor?

Kljub pomanjkanju zanesljivih informacij vse kaže, da najmanj en od štirih zadrževalnih hramov v kompleksu Fukušima pušča jedrski material. Od šestih reaktorjev sta dva zdaj v tako imenovanem stanju hladne zaustavitve, torej varna, ostali štirje pa ostajajo bolj ali manj nestabilni. Najbolj zaskrbljujoče je stanje reaktorja št. 3 s plutonijem, ki ga že več dni priključujejo na električno omrežje. Zaskrbljenost se je povečala včeraj, ko so dva tehnika, ki sta delala v njegovi bližini, z resnimi radiacijskimi opeklinami odpeljali v bolnico.

Če informacije držijo in je do poškodb prišlo, ko so njuni škornji prišli v stik s kontaminirano vodo, je stanje resno. Visoka stopnja radioaktivnosti vode v neposredni bližini reaktorja št. 3 je lahko posledica poškodb na zadrževalnem hramu. Tudi drugi dokazi za nekontrolirano izhajanje radioaktivnega materiala se v zadnjih dneh množijo. Kitajske oblasti so potrdile, da so pri dveh osebah, ki sta pripotovali z Japonske, včeraj odkrili "resno povečanje" radioaktivnosti.

Medtem se iz območja okrog Fukušime pripravlja nova evakuacija. Japonska vlada je danes pozvala okrog 120.000 prebivalcev 30-kilometrskega območja okrog kompleksa, naj se začasno izselijo. Razlogi za to odločitev naj bi bile težave pri oskrbi prebivalstva, čeprav so danes predstavniki Japonskega ministrstva za znanost priznali, da dnevno izmerjene vrednosti na tem območju presegajo dovoljene letne stopnje. Ta vikend v Fukušimi bo očitno bolj vroč.

Tokijski vodovod je kontaminiran, kaj pa ribe?

Potem ko je optimizem preteklega vikenda izpuhtel, se novice iz Fukušime kar nočejo izboljšati. Uspeh TEPCA, do vseh šestih reaktorjev so zdaj napeljani električni kabli, se je izgubil v oblakih radioaktivnega dima, ki se občasno dviga z elektrarniškega kompleksa. Zagon hladilnih sistemov je bil doslej uspešen le pri enem od poškodovanih reaktorjev, ostale še zmeraj polivajo z improviziranimi napravami.

Čeprav dejanski obseg kontaminacije zaenkrat ostaja skrivnost, so Japonske oblasti danes priznale, da voda iz Tokijskega vodovoda za otroke ni več varna. Povišana radioaktivnost zaradi vsebnosti jodovega izotopa, ki so jo izmerili v eni od čistilnih naprav, znaša 210 bequerelov in dvakrat presega dovoljeno vrednost. Kaj to pomeni za 13 milijonov prebivalcev japonske prestolnice, ki je od mesta nesreče oddaljena 240 kilometrov, je bilo mogoče videti po policah trgovin. Mediji poročajo, da je ustekleničena voda v trgovinah že pošla.

Singapur in Avstralija, pred nesrečo pomemben trg japonskih pridelkov, sta se pridružila Združenim državam in Hong Kongu pri omejitvah uvoza japonskih prehrambenih izdelkov. Čedalje večjo zaskrbljenost pa predstavlja morebitni vstop radioaktivnih snovi v morsko prehransko verigo. Na območju Tihega oceana, kamor odnaša večino radioaktivnega materiala, so namreč pomembna ribja lovišča. O povišanem sevanju zdaj poročajo celo z Atlantika, z Islandije.

Na Vzhodu nič novega

Ko je že kazalo, da je najhujše v Fukušimi minilo in so se razmere začele obračati na bolje, iz kompleksa jedrskih elektrarn ponovno poročajo o zapletih. Potem ko so čez vikend napeljali električne kable do vseh šestih reaktorjev in uspešno zagnali hladilni sistem reaktorja št. 5, je začel naraščati pritisk v najbolj problematičnem reaktorju št. 3, ki vsebuje gorivo s plutonijem. Prav danes so ga, skupaj z reaktorjem št. 4, nameravali priključiti na električno omrežje.

Čez dan se je iz reaktorja št. 3 pričel valiti sivkast dim in dela začasno prekinil. Medtem je Mednarodna organizacija za jedrsko varnost potrdila, da razmere, kljub uspešnemu zagonu hladilnih sistemov ostajajo resne. Četudi tehnikom uspe zagotoviti hlajenje sredic vseh šestih reaktorjev, ostaja nerešen problem izrabljenih gorivnih palic, ki se nahajajo na sedmih lokacijah znotraj kompleksa. Resnost razmer potrjuje tudi odločitev Američanov, da med vojaško osebje v Nagoji, Tokiju in Jokohami, ter člane njihovih družin, preventivno razdelijo tablete kalijevega jodida. Po navodilih vojske jih zaenkrat še ni potrebno uživati.

Težavam pa kar ni videti konca. Zdaj se Japonske oblasti utegnejo soočiti še s kontaminiranimi živili. Potem ko so predvčerajšnjim odkrili povečano sevanje v mleku in špinači iz okolice Fukušime, so včeraj poročali tudi o rahlem zvišanju radioaktivnosti v vodi Tokijskega vodovoda. To odkritje je še posebej zaskrbljujoče, saj pomeni, da se radioaktivnost hitro širi iz tridesetkilometrskega pasu okrog elektrarn. Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da živila, pri katerih so odkrili povečano radioaktivnost, niso več zgolj lokalni problem. Japonska vlada je zaenkrat prepovedala uživanje mleka iz province Fukušima in špinače iz štirih sosednjih provinc.

Jedrski fant iz Fukušime

Tako umetnik Kazuhiko Hachiya vidi Jedrskega fanta iz Fukušime.

Dobre in slabe novice iz Fukušime

Iz Fukušume danes končno prihajajo tudi dobre novice. TEPCO je potrdil, da je tehnikom kompleks elektrarn uspelo povezati z električnim omrežjem. Potem ko so položili kable na manjkajočem odseku, je zdaj elektrarnam ponovno mogoče dobavljati energijo. Najprej bodo skušali zagnati črpalke reaktorja št. 2 in št. 5, medtem ko hladilni sistem reaktorja št. 6 že poganja dieselski agregat.

V 20 kilometrskem območju okrog elektrarne je po navedbah Japonskih oblasti zdaj na delu 300 delavcev, ki skušajo ponovno vzpostaviti hladilne sisteme in preprečiti pregrevanje v bazenih z izrabljenim gorivom. Ti ostajajo najbolj zagonetni del reševalnih poskusov, saj so včerajšnje fotografije potrdile, da so bile gorivne palice v nekaterih bazenih izpostavljene zraku, od tam pa verjetno izvira tudi velik del sevanja.

Slabe novice razkriva predvsem pristanek japonskih oblasti na zvišanje ocene nesreče v Fukušimi. Ta je zdaj povišana s 4 na 5 stopnjo mednarodne lestvice INES in izenačena z nesrečo elektrarne na Otoku treh milj. Zvišanje ocene pomeni, da japonske oblasti posredno priznavajo smrtne žrtve zaradi žarčenja. Medtem mnogi strokovnjaki opozarjajo, da nesreče v Fukušimi ni mogoče primerjati z Otokom treh milj izpred 42 let, saj je šlo v Pennsylvaniji zgolj za en reaktor.

Medtem ko so Američani potrdili, da so »zanemarljivi dvig radiacije« zaznali na njihovi Zahodni obali, pa se na Japonskem že razkrivajo nove posledice nesreče. V vzorcih mleka in špinače iz bližine Fukušime so ugotovili povišano radioaktivnost, kar pomeni, da se utegne Japonska kmalu soočiti s pomanjkanjem nekaterih prehrambenih izdelkov. Razmere utegnejo dodatno zaplesti meteorološke razmere, saj napovedi kažejo spremembe v smeri vetra, ki se lahko obrne z morja.

Černobilska rešitev

Prvi teden, odkar Japonski grozi jedrska katastrofa, je minil v pričakovanju dobrih novic. Žal se razmere v kompleksu jedrskih elektrarn Fukušima ne izboljšujejo. Tehniki si še zmeraj prizadevajo priključiti hladilna sistema reaktorjev št. 1 in 2 na omrežje. Če bo šlo vse po sreči, bodo črpalke zagnali v soboto zjutraj. Najbolj problematični reaktor št. 3, ki vsebuje gorivno mešanico s plutonijem, skušajo še naprej ohlajevati s polivanjem morske vode.

Medtem se v reševalne poskuse bolj dejavno vključujejo Američani. General Electric, ki je načrtoval vseh šest reaktorjev v Fukušimi, je potrdil, da je na Japonsko poslal več svojih inženirjev. Razmere pozorneje spremlja tudi Ameriška uprava za jedrsko varnost, ki je svoje ugotovitve včeraj predstavila pred kongresnim odborom. Po ocenah ameriških strokovnjakov bo reaktorje oziroma bazene z izrabljenim gorivom potrebno hladiti več tednov, preden se bo gorivo pričelo ohlajati.

Medtem je na Japonsko prispel Yukiya Amano, vodja Mednarodne organizacije za jedrsko varnost, da bi "zagotovil boljšo komunikacijo z Japonskimi oblastmi". Po prvotni napovedi naj bi obiskal tudi Fukušimo, a je načrt zdaj spremenjen. Predstavnik Mednarodne zdravstvene organizacije pa je med tem na Kitajskem skušal pomiriti tamkajšnje prebivalstvo z izjavo, da zaenkrat ni dokazov o širitvi radioaktivnosti iz območja v bližini reaktorskega kompleksa.

Za največje presenečenje današnjega dne je poskrbel predstavnik podjetja TEPCO, ki elektrarne upravlja. Potem, ko je na tiskovni konferenci potrdil, da katastrofo zaenkrat skušajo preprečiti z ohlajanjem reaktorjev z morsko vodo, pa ni izključil možnosti, da bi reaktorje zaprli z betonskim pokrovom. Tak način reševanja so uporabili v Černobilu, ko so v eksploziji poškodovani reaktor prekrili z betonom, nato pa ga obdali s tako imenovanim sarkofagom.

Nerešljiva uganka

Šesti dan po katastrofalnem potresu ostajajo razmere v kompleksu jedrskih elektrarn Fukušima dramatične. Dejansko stanje je pravzaprav težko oceniti, saj Japonska vlada rezultatov meritev sevanja ne objavlja, če pa držijo podatki o danes izmerjeni vrednosti nad najbolj kritičnim reaktorjem št. 3, ki vsebuje tudi plutonij, težavam ni videti konca. Na višini 100 metrov naj bi sevanje doseglo 87,7 milisievertov na uro, kar močno otežuje hlajenje iz zraka.

Da so razmere v Fukušimi nejasne, dokazujejo tudi nasprotujoči si napotki različnih organizacij. Medtem ko Japonski Rdeči Križ zagotavlja, da je Tokyo za potnike povsem varen, so Združene države svojemu diplomatskemu osebju dovolile, da z Japonske umakne člane svojih družin. K odhodu Američani, ki so na otok že poslali svoja letala, pozivajo tudi druge svoje državljane.

Medtem kompleks reaktorjev preletavajo japonski vojaški helikopterji z vrečami vode. Oblasti so potrdile, da je najbolj kritično stanje reaktorja št. 3 z mešanim gorivom, ki poleg urana vsebuje tudi plutonij in v katerem je v ponedeljek odjeknila eksplozija. Težave se pojavljajo tudi v sosednjem reaktorju št. 4, ki ob potresu, zaradi vzdrževalnih del ni deloval, a vsebuje izrabljene gorivne palice, ki jih je v torek zajel ogenj. Po požaru je v bazenu za hlajenje izrabljenega goriva prišlo do eksplozije in Japonska agencija za jedrsko varnost je potrdila, da je poškodovala zunanjo steno reaktorja.

Če je ocena Agencije za jedrsko varnost Združenih narodov pravilna, je sredica v reaktorjih 1, 2 in 3 delno že staljena, reaktorske posode pa zaenkrat ne kažejo znakov poškodb. Če bodo zdržale temperaturni stres in pritiske, ki so jim izpostavljene, dokler jih ne ohladijo, se bo mogoče izogniti najhujšemu. Japonske oblasti obljubljajo, da bodo hladilna sistema reaktorjev št. 1 in 2 poskusili ponovno zagnati, takoj ko bodo kompleksu zagotovili električno energijo, hlajenje problematičnega reaktorja št. 3 in bazenov z izrabljenimi gorivnimi palicami pa zaenkrat ostaja nerešljiva uganka.

Od katastrofe do havarije?

Japonski cesar ljudstvu ne spregovori pogosto. Ko so danes japonske televizijske postaje prekinile program, da je 77 letni cesar Akihito ljudstvu sporočil svojo "globoko zaskrbljenost" nad razmerami v poškodovanih jedrskih elektrarnah, je postalo jasno, da se te spreminjajo na slabše.

Upravljavec poškodovanih elekrtrarn, TEPCO je zjutraj sporočil, da hlajenje poškodovanih reaktorjev zaenkrat prekinja in začasno umika svoje delavce na varno, Kot kaže, je stanje v elektrarnah ušlo izpod nadzora, saj je v bližini reaktorjev radioaktivnost tako narasla, da onemogoča vsakršne posege. To potrjuje tudi dejstvo, da so reševalci zaenkrat opustili načrt reševanja iz zraka.

Ena od zamisli, ki nadvse spominja na neuspešne poskuse gašenja Černobilskega reaktorja pred četrt stoletja, je namreč predvidevala, da bi vodo zajemali iz morja s helikopterjem in jo nato zalivali prek reaktorskih posod. Japonski obrambni minister pa je nedavno potrdil, da to zaenkrat ni mogoče zaradi visoke radioaktivnosti v kompleksu. Po zadnjih ugibanjih sta dva reaktorja do polovice sicer napolnjena z vodo, v enem naj bi bilo vode celo dovolj. Reševalce skrbi predvsem stanje v bazenih z izrabljenimi gorivnimi palicami, kjer je zaradi izparevanja vode in segrevanja izrabljenega goriva že včeraj prišlo do požara.

Zadnja poročila kažejo, da so v reševanje zdaj vključeni tudi Američani, katerih ponudbe za pomoč so Japonci še včeraj zavračali. Medtem Francozi svoje državljane pozivajo, naj zapustijo Japonsko, danes pa o splošni evakuaciji osebja poročajo tudi iz predstavništev nekaterih nemških in ameriških podjetij. Da je situacija resna kaže tudi odločitev Južne Koreje, ki je Japonski obljubila večino svojih strateških zalog borove kisline. Ta se uporablja pri nadzoru cepljenja jeder in bi prišla prav v primeru havarije.

Industrija, ki ugaša

Težave, s katerimi se jedrski tehnologi soočajo po katastrofalnem potresu na Japonskem, so odprle pandorino skrinjico z jedrskimi načrti razvitih držav. Če je delna stalitev jedra na Otoku treh milj, davnega leta 1979, do včeraj veljala za otroško bolezen jedrske tehnologije, katastrofa v Černobilu pred četrt stoletja pa za posledico razpadanja sovjetskega imperija, človeški faktor pač, pomeni popolna odpoved hladilnih sistemov več japonskih reaktorjev past, v katero so se ujeli zagovorniki jedrske tehnologije. Japonske elektrarne, ki so še prejšnji teden veljale za tehnološko dovršene in sezmično najodpornejše jedrske sisteme na svetu, so postale živ dokaz arogance jedrskega lobija, ki se je iz napak zadnjih trideset let naučil bore malo.

Posledice so tu: pravljicam o dovršenih tehnologijah in zanemarljivih vplivih na zdravje ljudi nihče več ne verjame. Kdo bi danes, dobrih dvajset let po razpadu Sovjetske zveze še zaupal predstavnikom oblasti, ki ob vprašanju o potencialnih posledicah havarije zgolj skomignejo z rameni. Odziv je bil takojšen. Medtem ko so na Japonskem razmišljali o tem, ali naj v reaktorske posode z razgreto sredico pričnejo črpati morsko vodo, v jedrski tehnologiji odločitev, ki je podobna odločitvi centralnih bank na vrhuncu monetarne krize, da bančni trg preplavijo s poceni denarjem, ko so se tehnokrati torej odločali na točki, s katere ni povratka, se je na zborovanju proti jedrski energiji v Nemčiji zbralo trikrat več protestnikov, kot so pričakovali največji optimisti.

Nemška kanclerka je na poti iz Bruslja takoj povlekla prvo potezo. Konec marca se njena stranka namreč spopada za sedeže v parlamentih dveh pomembnih zveznih dežel, Baden-Württembergu in Rhineland-Palatinate, potres na Japonskem pa je povsem zasenčil njeno zmago na srečanju za rešitev evra. V ponedeljek je zvezna vlada zatrdila, da trimesečnega moratorija na podaljšanje obratovanja sedemnajstih najstarejših jedrskih elektrarn ne bo, danes pa je kanclerka, sicer diplomirana fizičarka, objavila, da bodo v Nemčiji zaprli vse jedrske elektrarne, ki so pričele z obratovanjem pred letom 1980, morebitna varnostna vprašanja pa bodo rešena najkasneje do 15 junija, ko bo jedrsko varnost obravnavala tudi skupina najrazvitejših držav G-20. Omejevanje škode, ki ga mnogi komentatorji že prepoznajo kot konec sanj o jedrski Nemčiji.

Merklova je zmagala

V senci japonskega potresa se je v petek v Bruslju odvijal maratonski vrh, na katerem so Evropski voditelji držav evroskupine odločali o prihodnosti skupne valute. Če je pred tedni nemški predlog o večjem poenotenju gospodarskih politik naletel na burno nasprotovanje manjših in bolj zadolženih članic, so na tokratnem vrhu, dejansko sta ga vodila francoski predsednik in nemška kanclerka, mali ubogljivo obmolknili.

Rezultati so pričakovani: začasni sklad za reševanja evra je s 440 milijardami zdaj večji za 190 milijard, namenjenih oslabljenim gospodarstvom. Ob preoblikovanju sklada, leta 2013 bo šibkejšim članicam služil kot stalni garant za nova posojila in kot vir likvidnih sredstev, v prvi vrsti bo namenjen za neposredne nakupe obveznic držav v težavah.

Evroskupina je v soboto pokazala korenček: Grčiji so zaradi dobrega obnašanja omilili posojilne pogoje, Portugalska pa je bila posebej pohvaljena zaradi vzornega zategovanja pasu. Ni pa se manjkalo tudi palice: dobila jo je Irska, ki si je drznila braniti svojo, pol nižjo stopnjo davka na dobiček podjetij. Ta trenutno še znaša 12,5%, kar je pol manj od drugih držav, predvsem seveda od Nemčije in Francije. V soboto zjutraj je postalo jasno, da temu ne bo več dolgo tako.

Vseh 17 držav, članic evropakta je namreč pristalo na poenotenje proračunskih politik, vključno s harmonizacijo davkov in socialnih politik. To naj bi v prihodnje preprečilo ponovitev grške tragedije. Z odločitvijo se države, članice evrozone poslavljajo od avtomatičnega usklajevanja plač z inflacijo in pristajajo na nov način odločanja o pokojninski dobi, vse skupaj uokvirjeno v omejitev zadolževanja. Kdor se ne bo uklonil, je bilo jasno sporočilo Merklove in Szarkozija, bo imel težave, če ne prej, enkrat letno, ko bodo šefi vlad in držav evroskupine na vrhu "potrdili napredek omahujočih članic." Merklova je definitivno zmagala.

Je za potres kriva luna?

Japonsko je davi pretresel najhujši potres v zadnjih 140 letih, odkar sistematično merijo potresno aktivnost. Epicenter z magnitudo 8,9 leži okrog 300 kilometrov severovzhodno od Tokija, v globini 25 kilometrov osrednjega otoka Honšu. Potres, katerega magnitudo je potrdila tudi Ameriška geološka služba, je največji po letu 1872 in presega celo Veliki Kanto potres, ki je leta 1923 leta prizadel območje Tokija in zahteval 140.000 življenj. Japonska meteorološka agencija napoveduje, da bodo potresu kmalu sledili novi sunki.

Po prvih poročilih je tresenje tal sprožilo tudi tsunami višine več kot desetih metrov, ki je odnašal avtomobile in hiše. Nevarnost visokih valov zdaj grozi Filipinom, Tajvanu in Indoneziji, ki jih je prizadel veliki tsunami 2004, opozorilo pa velja domala za vse Tihomorske obale.

Ob današnjem katastrofalnem potresu se ponovno zastavlja vprašanje, ali lahko sezmične dogodke sproži mesečeva privlačna sila. Luna se bo namreč 19. marca na svoji eliptični poti okrog Zemlje našemu planetu ponovno približala na najmanjšo razdaljo.

Grška drama - nov zaplet

Znižanje bonitetne ocene grških obveznic, ki jo je v ponedeljek zagrešila bonitetna hiša Moody's skupaj z napovedjo, da se finančni položaj balkanske države utegne še poslabšati, se zapleta.

Grški finančni minister Papaconstantinou se je z užaljenim pismom obrnil na predsedujočega evroskupine, Jean-Clauda Junckersa, komisarja za monetarno politiko Ollija Rehna in predsednika Evropske centralne banke Jean-Clauda Tricheta. V pismu jih poziva: "Bonitetne agencije je potrebno učinkovito nadzirati, na Evropski in svetovni ravni." Grški finančni minister je svoj odziv utemeljil z "nepravičnim odnosom" bonitetnih agencij do bolj zadolženih držav evroskupine, ki lahko brez utemeljenih razlogov povzroči nadaljnje padanje vrednosti obveznic.

Grška boniteta, ki je zdaj nižja od Egiptovske, je že vplivala na višje zavarovanje grških, španskih in portugalskih obveznic.

E10 in zmeda na črpalkah

Kaotičnih razmer na bencinskih črpalkah, ki jih opazujemo v arabskih državah, ne bi pričakovali v Nemčiji, pa vendar tudi tam vlada precejšnja zmeda. Nemška avtomobilistična mora ima dolgo zgodovino.

Začela se je pred tremi leti, z evropsko direktivo, ki je državam članicam naložila, da deset odstotkov prometnih goriv do leta 2020 zagotovijo iz obnovljivih virov. Evropska komisija si je pri odločitvi modro umila roke in je način za dosego cilja prepustila posameznim državam. Zvezna vlada je že leta 2008 v Nemčiji poskusila uvesti novi bencin, tako imenovani E10 z deset odstotnim dodatkom etanola, a je zamisel kmalu zatem opustila. Izkazalo se je namreč, da bi vztrajanje negativno vplivalo na volilno telo, predvsem na avtomobiliste, saj je dodatek etanola vse prej kot nedolžen.

Etanol, tako strokovnjaki, je namreč bolj koroziven, kar pomeni, da ga najmanj tri milijone nemških avtomobilov starejših letnikov ne more prebaviti brez posledic, ne samo finančnih, pač pa tudi varnostnih. Takoj, ko je bil E10 razkrit, se je razvnela razprava tudi o tem, ali bo garancija za novejša vozila krila morebitne okvare zaradi dodanega etanola.

Kakorkoli že, da bi se vlada izognila odgovornosti v zmeraj bolj vroči debati, avtomobili so v Nemčiji pač, poleg nogometa, najpomembnejša postranska stvar, je uvedbo E10 preprosto prevalila na naftne trgovce in zmeda je bila popolna. Od konca lanskega leta so za uvajanje E10 v Nemčiji odgovorne naftne družbe, ki v primeru, da zahtevanega odstotka etanola v prodaji ne bodo dosegle, tvegajo precejšnje kazni. Taktika nemške vlade pa se ni obnesla.

Razvnela se je nova medijska vojna, ki so jo spodbudili tako zeleni, E10 po njihovem mnenju namreč v ničemer ne prispeva k manjšim izpustom toplogrednih plinov, kot tudi opozicija. Etanol iz kmetijske pridelave, o tem so si vsi edini, povečuje pritisk na cene kmetijskih surovin, kar se odraža v vse višjih cenah hrane, tudi v Nemčiji. Nenazadnje, oglasili so se še varčneži, ki opozarjajo, da se pri uporabi E10 poveča poraba goriva, tako da se prevozni stroški dejansko večajo, država pa pri tem pobere ustrezno več trošarine na gorivo.

Nihče zdaj ne ve, kako se bo vlada izvila iz primeža javne debate o E10, zmeda na nemških črpalkah pa zaenkrat ostaja, kljub temu, da so naftarji začeli z medijsko protiofenzivo.

Opozorilo ostaja

Medtem ko so v boju proti tobaku vrsto let vodile Združene države, ki so z zakoni prve omejile kajenje na javnih mestih in v lokalih, pobudo zdaj prevzemajo evropske države.

Na Irskem, Islandiji in na Finskem so že prepovedane vse oblike oglaševanja tobačnih izdelkov, celo v trafikah. Angleške zdravstvene oblasti zdaj predlagajo še radikalnejše ukrepe. Če bodo s svojim predlogom uspele, bodo morale tobačne tovarne v naslednjih letih opustiti sedanje škatlice za cigarete in svoje izdelke prodajati v enakih, brezimnih zavojčkih. S škatlic bi po novem povsem izginile znamke cigaret, grafične oblike in barvne kombinacije, ostalo bi le opozorilo.

Nafta ponovno navzgor

Nervoza naftnih trgov ne pojenja. Zaradi zaostrovanja spopadov v Libiji, pa tudi čedalje večje verjetnosti, da se arabska revolucija razširi na največjo proizvajalko v regiji, se cene črnega zlata ne umirjajo.

Danes je sod surove nafte tipa Brent vreden že 118 dolarjev, kar je največ po septembru 2008, ko je ceno pričela dušiti gospodarska kriza. Libija z dvoodstotnim deležem na stabilnost svetovnega trga nima resnega vpliva, medtem ko bi nemiri v Saudskem kraljestvu resno ogrozili kar desetino trenutne svetovne porabe.

Naraščanje cen se utegne nadaljevati in vpliva tudi na okrevanje svetovnega gospodarstva. Analitiki zdaj napovedujejo, da bo cena nafte Brent v prvi četrtini leta ostala na ravni okrog 120 dolarjev.

Moody Grčija

Če je verjeti napovedim bonitetne hiše Moody's, se imetnikom grških obveznic nič kaj dobro ne piše. Z današnjim znižanjem ocene za tri stopnje postaja vse bolj jasno, da bo morala ta balkanska država v naslednjih dveh letih del svojega dolga odpisati.

Znižanje ocene z Ba1 na B1 in napoved možnosti nadaljnjih sprememb kažeta, da fiskalna konsolidacija Grčije ni tako uspešna, kot bi morala biti, predvsem zaradi težav pri reformah zdravstvenega sistema in podjetij v državni lasti.

Ob podpisu sporazuma, ki je praktično bankrotirani članici evroskupine lani maja zagotovil 110 milijard evrov svežega denarja, so mnogi opozarjali na dolgoročno nezmožnost Grčije, da bi vrnila glavnico. Še celo v primeru, ko bi uspela izpolniti vse zahteve EU in IMF, bo njen dolg leta 2013 dosegel 158 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Težko je verjeti, da bi katerikoli državi na svetu servisiranje tolikšnega javnega dolga uspelo.

Kolera se širi

Izbruhi kolere, o katerih so doslej poročali iz tropskega sveta, se lahko v bližnji prihodnosti pojavijo tudi v zmernem pasu. Zadnje raziskave potrjujejo, da višje temperature in pogostejše poplave s seboj prinašajo večje tveganje za razvoj te nevarne bolezni, ki smo jo doslej pripisovali državam tretjega sveta.

Bakterijsko obolenje, ki lahko v nekaj urah zahteva življenja tisočev, se je v zadnjih desetletjih pojavilo v Bangladešu, Mozambiku in Peruju. Izbruhe so povezovali s pomanjkljivo higieno, zadnje žarišče na primer, se je pojavilo na popotresnem Haitiju, zdaj pa so raziskovalci Univerze Maryland potrdili razširjenost bakterije v večini toplih priobalnih morij, tudi tam, kjer človeških odplak ni bilo.

Če držijo ugotovitve raziskovalcev iz sosednje Italije, tveganje za razvoj kolere s podnebnimi spremembami narašča tudi v naši soseščini. Višje temperature morja ob Jadranski obali pomenijo idealno okolje za razmnoževanje te nevarne bakterije, neobičajni vremenski pojavi, predvsem izjemne padavine in poplave, pa lahko vplivajo na širitev kontaminirane vode. Po stoletnem zatišju se lahko kolera zdaj pojavi celo v naših krajih.

Supermarketi pod drobnogledom

Potem, ko je statistični urad objavil, da so se živila februarja podražila za 4,6 odstotka, medtem ko so se drugod po Evropi cene zvišale le za 1,5 odstotka, so se v Veliki Britaniji ponovno oglasili kritiki tamkajšnjih trgovskih verig. Tesco, Sainsbury's, Asda in Morrisons, ki obvladujejo tri-četrtinski delež maloprodaje na otoku, za podražitve krivijo nižjo vrednost britanskega funta, a "Veliki štirje" so zaupanje javnosti izgubili že davno.

Britanski supermarketi imajo s protikartelnimi preiskavami bogate izkušnje. Leta 1999 je Urad za pošteno trgovino (Office of Fair Trading), neodvisno telo, ki bdi nad konkurenco v Veliki Britaniji, Komisiji za konkurenčnost (Competition Commission) prvič naročil celovito preiskavo nepoštenih praks trgovcev z živili. Čeprav so preiskovalci pri dokazovanju cenovnih dogovorov med verigami supermarketov naleteli na veliko težav, je komisija aprila 2008 vendarle izdala končno poročilo z vrsto priporočil

Poznavalci razmer zdaj napovedujejo, da bodo, če se bo trend podražitev nadaljeval, v domnevni kartel slej kot prej ponovno posegli regulatorji.