Pomladi 2008, ko se je v ZDA razmahnila finančna kriza in je svetovno gospodarstvo klecnilo pod težo nepremičninskega trga, je tedanja velika koalicija Krščanskih demokratov in Socialno demokratske stranke napovedala dolgo pričakovano prodajo Nemških železnic.
Kanclerka Angela Merkel, ki je vneto zagovarjala 49 odstotno privatizacijo največjega evropskega logista, je, tudi zaradi slabih gospodarskih obetov, pristala na zmanjšanje privatizacijskega deleža, kot so ga zahtevali tedanji levosredinski koalicijski partnerji. Novembra ali decembra tistega leta naj bi, po desetletju prerekanj, v prodajo končno šlo 24,9 odstotka dela, ki opravlja potniški in tovorni promet. Prodaja naj bi, po tedanjih napovedih navrgla med 5 in 6 milijard evrov, dve tretjini naj bi porabili za nove investicije, tretjina pa bi končala v proračunu. Železniške postaje, tirni sistemi in energetsko omrežje bi kot infrastruktura ostalo v državni lasti.
Tri leta kasneje je položaj v zvezi s prodajo Nemških železnic povsem drugačen. Če je verjeti napovedim, bo transportni minister jutri nemškemu parlamentu predstavil nov načrt, ki namesto delne privatizacije predvideva liberalizacijo trga, olajšan dostop do nemškega železniškega omrežja za konkurenčne ponudnike in nove investicije v železniško omrežje. Načrti sedanje koalicije imajo posledice tudi za Slovenijo. Po novem vodstvo Nemških železnic denarja, ki je namenjen za investicije v infrastrukturo, ne bi moglo prelivati v tržne segmente ali kupovati podjetij v tujini. Privatizacija železniškega podjetja je s tem praktično ustavljena, nemške železnice pa se vračajo pod okrilje 87. člena ustave, ki državi narekuje "vzdrževanje zanesljivega tirnega transporta."
Ni komentarjev:
Objavite komentar