Opereta po italijansko

Tisti, ki so zadnje dni verjeli, da se bodo težave naše zahodne sosede razrešile z Berlusconijevim odstopom, so se ušteli. Čeprav bi si Il Cavaliere zaradi svojega eratičnega obnašanja zlahka prislužil vlogo grešnega kozla v kakšni italijanski opereti, njegov odhod državi očitno ne prinaša olajšanja.

Kljub temu, da je premier predsedniku Napolitanu včeraj ponudil odstop in obljubil, da na naslednjih volitvah, ki bodo verjetno februarja prihodnje leto, ne bo več kandidiral, Italija komaj še lovi sapo. Stroški njenega zadolževanja, ki so že prejšnji teden presegli kritično mejo sedmih odstotkov, zaradi tako visokih obresti sta pokleknili tako Irska, kot Portugalska, tudi po objavi Berlusconijevega odhoda niso padli. To pomeni, da nihče od investitorjev ne verjame v fiskalno stabilizacijo tretjega največjega gospodarstva evroobmočja. Razmere so v resnici še bolj dramatične, saj si bo morala Italija prihodnje leto zaradi poplačil zapadlih obveznosti sposoditi svežih 300 milijard evrov, kar je toliko, kolikor trenutno znaša celoten Grški dolg.

Državne obveznice, na desetletne tudi danes obračunavajo 7,4% pribitka, največ odkar je država vstopila v evroobmočje, kažejo da je Grčijo in njeno farso z iskanjem novega voditelja zdaj prehitela Italija, ki prevzema osrednje mesto v krizi skupne evropske valute. Tudi borze so ponovno v rdečem. Evropski tečaji, ki so danes v povprečju nižji za 2%, ne obetajo nič dobrega.

Italija gre navzdol

Berlusconi, znan po svojem dolgem jeziku, je prejšnji mesec znižanje italijanske kreditne ocene komentiral, češ da so odločitev Standard & Poor's “bolj narekovali časopisi, kot pa realno stanje v državi«. Ob včerajšnjem ponovnem znižanju italijanske ocene, je bil njegov ton previdnejši: da gre za pričakovano potezo in dodal, da njegova vlada »vlaga vse napore v izvrševanje proračunskih obvez«.

Moody's, ki je po koncu trgovanja na ameriških borzah včeraj objavil znižanje ocene italijanskega dolga kar za tri stopnje, z Aa2 na A2, je svojo odločitev obrazložil s trajnim, nepovratnim zmanjšanjem zaupanja v Italijanske javne finance in pristavil napoved o “dolgoročnih težavah pri financiranju javnega dolga”. Naša zahodna soseda si je obenem prislužila tudi negativni predznak, kar pomeni, da bo država pod budnim očesom agencije tudi v prihodnje.

Znižanje bonitetne ocene, pri Moody's je zdaj izenačena z Estonsko ali Malteško, je še bolj poslabšala že tako slabe italijanske možnosti zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih. Pešanje italijanskih financ je sicer napovedovala že prodaja desetletnih obveznic prejšnji mesec, ko so se obresti nevarno približale magični meji šestih odstotkov. Slabih novic z zahodne meje pa kar noče biti konec. Tudi napoved gospodarske rasti v sosednji državi se je ponovno znižala, s prejšnje projekcije 1,3%, ki je veljala le nekaj mesecev, na borih 0,6%. Spremenjene napovedi pomembne slovenske zunanjetrgovinske partnerke pomenijo slabe obete tudi za našo rast, kolikor jih je še sploh ostalo.

Evro: od slabega na slabše

Italiji, ki se šibi pod težo naraščajočega javnega dolga, ta znaša že neverjetnih 1900 milijard (1,9 trilijona) evrov ali 120 odstotkov BDP, je bonitetna hiša Standard&Poor's danes zadala nov udarec. Potem ko je ponovno preučila zmožnost, da odplača svoje dolgove, je njeno kreditno sposobnost zmanjšala za eno stopnjo z A+/A-1+ na A/A-1, z negativnim predznakom.

Agencija opozarja na slabe gospodarske obete, ki grozijo Italiji, predvsem pa na politično nestabilnost. Premier Berlusconi je avgusta sicer napovedal varčevalne ukrepe, težke skoraj 60 milijard evrov, a verjetnost, da bodo uresničeni, je zaradi razpadajoče desnosredinske koalicije čedalje manjša. Italijo trenutno drži nad vodo predvsem kontroverzni program Evropske centralne banke, ki odkupuje njene vrednostne papirje.

Novica o zmanjšanju kreditne sposobnosti naše zahodne sosede, tretje največje ekonomije evroobmočja, ni mogla priti ob slabšem času. Svetovni finančni trgi namreč s strahom opazujejo, kaj se bo zgodilo z Grčijo.

Pa rešujmo Italijo

Medtem ko borzniki s strahom pričakujejo začetek ponedeljkovega trgovanja, ves prejšnji teden so papirji izgubljali na vrednosti in v zadnjih osmih dneh je po svetu izpuhtelo že za dobrih dva tisoč milijard evrov, si politiki mrzlično prizadevajo povrniti zaupanje finančnih trgov.

Svetovna politična elita, od Japonske, Kitajske in Koreje na vzhodu, do Evrope in Združenih držav na zahodu danes, na avgustovsko nedeljo išče rešitev, ki pa se zdi pred jutrišnjim odprtjem borz čedalje bolj nedosegljiva. Zaupanje oziroma, bolje rečeno nezaupanje finančnih trgov je le odraz splošnega nezaupanja v politične elite, ki se neobvladljivo širi po svetu.

Iskanje rešitve za evro je zdaj vse bolj podobno komediji zmešnjav. Potem ko se je v petek Berlusconi ponovno oglasil in skušal pomiriti investitorje z obljubo, da bo zahodna soseda tokrat res zategnila pas, so evropski časopisi čez vikend izšli z naslovi, kot na primer: Propad (Welt am Sonntag), Bo svet bankrotiral? (Der Spiegel), Na robu propada (Le Journal du Dimanche).

Počitniška nedelja, ki se je začela z mrzličnim iskanjem rešitev voditeljev najvplivnejših držav G7 in G20, se izteka s kriznim sestankom sveta Evropske centralne banke. Na njem naj bi potrdili predlog, po katerem bo banka jutri zjutraj pričela odkupovati italijanske obveznice in s tem skušala rešiti tretjo evropsko gospodarstvo pred bankrotom. Kot kaže, bomo zdaj reševali še Italijo.

Na vrsti je Italija

Napovedi poznavalcev se kot kaže uresničujejo, na vrsti je Italija, za Grčijo druga najbolj zadolžena država evroobmočja. Dopoldne se bodo na kriznem sestanku v Bruslju s predsedujočim evroskupine Junkersom sešli trije predsedniki: Evropskega Sveta, Van Rompuy, Evropske centralne banke Trichet in Evropske komisije Barroso, popoldne pa se jim bodo pridružili še finančni ministri sedemnajsterice. Uradno bo na mizi pomoč Grčiji, neuradno pa je na dnevnem redu nov bolnik.

Čeprav vsi zanikajo, da bodo predmet razgovora Italijanske težave, je po preteklem črnem petku jasno, da je finančna situacija na apeninskem polotoku vse prej kot rožnata. Konec tedna so najprej strmoglavile delnice italijanskih bank, verjetno zaradi rezultatov stresnega testa evropskih bank, ki bodo objavljeni ta teden, nato pa so padle tudi druge delnice. Obresti italijanskih obveznic so se v zadnjem času povzpele na 5,5 odstotnih točk in presegle mejo, ki po mnenju nekaterih bančnikov visoko zadolženim državam, kot je Italija, onemogoča servisiranje javnega dolga.

Reuters povzema besede neimenovanega funkcionarja Evropske centralne banke: »Zelo smo zaskrbljeni zaradi Italije«. V primeru, da bi tudi sosednja država potrebovala pomoč pri odplačevanju javnega dolga, bi morali sredstva evropskega sklada za finančno stabilnost podvojiti na 1,5 triljona evrov, preveč za večino šibkih članic evroobmočja, vključno s Slovenijo.