Jedrska energija spet na Japonskem

Niti teden še ni minil, odkar so Japonske oblasti dovolile obratovanje prvi jedrski elektrarni po katastrofi v Fukušimi in že so se pojavili dvomi v njeno varnost. Po novem morajo vse jedrske elektrarne na Japonskem prestati strog postopek varnostnega preverjanja. Upravljalci ene od dvajsetih elektrarn, ki naj bi kmalu zaprosila za obratovalno dovoljenje, so recimo morali kompleks zaščititi s kar 20 metov visokim zidom, ki naj bi ga zaščitil pred morebitnimi cunamiji in preprečil katastrofo fukušimskih razsežnosti. 

A upravljalcev elektrarne Senday, ki je prejšnji teden prva dobila novo dovoljenje za redno obratovanje, se očitno drži smola. Slabih 50 kilometrov od kompleksa se namreč prebuja vulkan Sakurajima in v nedeljo so iz neposredne okolice že izselili tamkajšnje prebivalce, saj je po mnenju geologov možnost izbruha iz dneva v dan večja. Novi varnostni predpisi so od upravljalcev Sendaya sicer zahtevali posodobitev naprav, tako da bi celoten kompleks deloval tudi v primeru, ko bi ga prekrila 15 centimetrska plast vulkanskega pepela, a javnost vendarle ostaja nezaupljiva. Sedanja Japonska vlada se je, predvsem zaradi visokih stroškov fosilnih goriv, lani odločila za vrnitev k jedrski tehnologiji, ki naj bi državi do leta 2030 zagotavljala petino električne energije.

Fukušimi gre končno bolje

Upravljalcem poškodovanih reaktorjev v Fukušimi je končno uspel veliki met. Z odstranitvijo prvega kompleta gorivnih palic so se znebili 400 ton visokoradioaktivnega materiala, ki je bil začasno skladiščen na strehi reaktorja št. 4 in bi v primeru potresa lahko povzročil novo katastrofo. 

Čeprav so japonski inženirji po treh letih od havarije šele na začetku odpravljanja posledic, za odstranitev goriva iz kompleksa naj bi potrebovali še leta, predstavlja ta, prvi mejnik, velik uspeh. Za odstranitev več kot tisoč izrabljenih gorivnih palic s strehe poškodovane štirice so namreč izdelali poseben žerjav, ki so mu mnogi očitali neučinkovitost. Ko bodo inženirji umaknili tudi gorivne elemente iz treh preostalih reaktorjev, jih čaka še najtežja naloga, odstranitev goriva iz reaktorskih posod, ki je po vsej verjetnosti stopljeno na dnu. Če bo operacija napredovala po načrtih, bo kompleks očiščen do leta 2025.

Drona nad Fukušimo

Visoko sevanje močno otežuje meritve radioaktivnosti in načrtovanje sanacij v Fukušimi. Osebje se najbolj poškodovanim delom kompleksa ne sme približati, informacije o stanju naprav pa lahko zagotavljajo le helikopterski preleti. Zbiranje informacij je posebej zahtevno, saj se posadke najbolj kritičnim delom kompleksa ne smejo približati na manj kot tristo metrov, v zraku pa so lahko le kratek čas. Upravljavci kompleksa so se zato odločili, da bodo zbiranje informacij in meritve v zraku zdaj posodobile z drono.

Japonska vesoljska agencija je v ta namen razvila dvorepo letalo, ki bo konec leta prevzelo delo helikopterskih posadk. Za prelet kompleksa potrebuje okrog pol ure, v tem času pa lahko snema poškodbe in opravlja meritve. Prednost nove pomoči iz zraka je predvsem v neomejenem trajanju misije, saj drona nima posadke, poleg tega pa se najbolj radioaktivnim delom kompleksa lahko tudi bolj približa.

Strogo zaupno iz Fukušime

 

Ko je že kazalo, da se Fukušimi končno obetajo boljši časi, se v zadnjih dneh spet vrstijo slabe novice. Najprej so pri Tepcu priznali, da se je lani večkrat, zadnjič pred novim letom, sevanje v jedrskem kompleksu nenadnoma povečalo in doseglo osemkratno raven tiste, ki jo je za območje določila Japonska vlada.

Še bolj zaskrbljujoče je, da so nenadno povečanje sevanja spet zamolčali, tokrat za skoraj mesec dni. Od lanske pomladi, tako meritve, se je sevanje, ki ga doslej še niso uspeli povsem pojasniti, večkrat hitro povečalo, najverjetneje zaradi kontaminiranih odplak, ki vsebujejo večje količine radioaktivnega stroncija. Onesnažena voda je začasno skladiščena v več tisoč jeklenih cisternah, ki so jih v mesecih po havariji izdelovali na hitro, precej površno in iz neustreznih materialov, zdaj pa po pričevanjih očividcev razpadajo in puščajo smrtonosno vsebino.

Situacijo so dodatno zapletli nedavno razkriti dokumenti, ki kažejo kaotično stanje v kompleksu. S sanacijskimi ukrepi naj bi denar služila predvsem japonska gradbena mafija, za delo v okolici reaktorjev novačijo brezdomce, še najbolj pa je zaskrbjujoč sporazum Mednarodne agencije za jedrsko energijo s Tepcom in Prefekturo Fukui, ki je bil sklenjen v tajnosti in omogoča prikrivanje določenih ugotovitev pred japonsko in svetovno javnostjo.

Fukušima gre v razrez

Medtem ko iz četrtega reaktorja odstranjujejo gorivne palice in mrzlično iščejo rešitev za tri močno poškodovane reaktorje, je končno padla odločitev tudi o dveh nepoškodovanih reaktorjih jedrskega kompleksa v Fukušimi.

Skoraj tri leta potem, ko je potres s tsunamijem zaustavil Japonski jedrski program, je Tepco končno popustil pritiskom javnosti in se odpovedal, da bi v dveh nepoškodovanih reaktorjih še kdaj pridobivali energijo. Podjetje, ki bo nosilo glavnino stroškov razreza in dekontaminacije naprav, si je vse od nesreče prizadevalo za njuno ohranitev, saj bi to pridobivanje energije v kompleksu močno poenostavilo, predvsem pa pocenilo čiščenje, ki bo po sedanjih ocenah trajalo naslednjih štirideset let.

Japonska, ki je pred nesrečo 15% elektrike pridobila s cepljenjem atomov, je zadnje mesece postavljena pred odločitev, ali naj jedrske reaktorje, ki trenutno stojijo, ponovno zažene, ali pa naj se cepljenju atomov v celoti odreče. Odločitev ni lahka, saj so Japonci od Fukušime dalje precej bolj zadržani do jedrske tehnologije, po drugi strani pa uvoz energentov močno načenja zunanjetrgovinsko balanco države, ki se je komaj otresla gospodarske krize .

Začelo se je čiščenje v Fukušimi

Odkar si je Tokio zagotovil olimpijske igre, se je začelo premikati tudi v Fukušimi. V teh dneh se začenja sanacija poškodovanega kompleksa, ki bo trajala še leta potem, ko bodo športniki zapustili prizorišča.

Prvi je na vrsti četrti reaktor, ki je bil med potresom v remontu. Z njegove strehe bodo odstranili več kot 1000 gorivnih palic, ki tam na rešitev čakajo že več kot dve leti. Štirimetrske cevi, napolnjene z uranovimi peleti, so bile ob času katastrofe v začasnem skladišču na vrhu poslopja. Ko so se sredice ostalih treh reaktorjev stopile, je četrti miroval, težave pa so nastopile potem, ko je v sosednjem eksplodiral vodik. Operacija odstranitve gorivnih palic, ki bo trajala dober teden, ni brez nevarnosti, saj utegnejo biti mnoge počene ali poškodovane zaradi eksplozije. Iz začasnega bazena jih bodo, po 22 naenkrat, skrbno spravljene v zabojih s hladilno vodo, spuščali na tla, nato pa skladiščili v novozgrajenem hladilnem bazenu pri tleh.

Na srečo so temperature v ostalih treh reaktorjih že dlje časa stabilne. Zadrževalnika 1 in 2 kot kaže nista tako poškodovana, da bi radioaktivni material uhajal v okolje. Najbolj problematičen ostaja reaktor 3, saj je sredica v njem verjetno stopljena, zadrževalni hram pa pušča, a radioaktivnost v objektu je tako visoka, da ga za enkrat ni mogoče pregledati.

Fukušima brez konca

Po večmesečni agoniji, že julija je Tepco, lastnik elektrarn priznal, da iz kompleksa v Fukušimi v morje odteka visoko kontaminirana voda, je Japonska vlada včeraj končno objavila, da bo sanacijo vzela v svoje roke. Dve leti od katastrofe, ki po posledicah za okolje vse bolj spominja na Černobilsko katastrofo, bodo zdaj končno skušali pospraviti ostanke goriva iz četrtega reaktorja, v katerem se je stopila sredica in zaustaviti iztekanje radioaktivne vode iz kompleksa. Vladni načrt, po prvih ocenah naj bi veljal pol milijarde dolarjev, predvideva zamrznitev podtalnice in nastanek ogromnega ledenega zidu. Z ledeno pregrado, ki naj bi segala do globine kontaminirane podtalnice, naj bi v prihodnosti celoten kompleks ločili od morja in preprečili iztekanje s stroncijem onesnažene vode v Tihi ocean.

Takoj po razkritju vladnega načrta so se oglasili tudi kritiki. Ti opozarjajo, da so novi koncept sanacije načrtovali isti »strokovnjaki«, ki jim v več kot dveh letih od katastrofe še ni uspelo stabilizirati razmer, kaj šele zaustaviti odtekanja radioaktivne vode v okolje, zdaj pa naj bi za nepreverjeno tehnologijo spet zapravili gore, tokrat javnega denarja. V ozadju nenadne odločitve vlade po vsej verjetnosti res ni skrb za tisoče izgnancev, ki so še zmeraj razseljeni po državi, pač pa napoved Mednarodnega olimpijskega komiteja, da bo v četrtek objavil, ali bodo poletne olimpijske igre leta 2020 res potekale na Japonskem.

Fukušima, dve leti pozneje

Po dveh letih, odkar je Japonsko prizadel katastrofalni potres, je Fukušima za mnoge pozabljena. A ne za tiste, ki so nekoč živeli v bližini elektrarne, pa se zaradi sevanja ne morejo vrniti na svoje domove. Mesto Namie so morali prebivalci v naglici zapustiti 11. marca 2011 in odtlej sameva. 

Da bi vsaj malo pomagali 21.000 razseljencem, so prejšnji mesec ulice prekrižarili googlovi avtomobili in posneli, kaj se je medtem, ko v njem ni prebivalcev, z mestom zgodilo. Namie tako, skupaj s Černobilskim Propjatom, ostaja nemo opozorilo, v kaj se lahko spremenijo obljube o popolnoma varni tehnologiji.

Sevanje povzroča limfocitno levkemijo

Pred dvema desetletjema, ko je eksplodiral Černobilski reaktor, se je v ozračje sprostilo na tone radioaktivnega materiala, posledice pa je odpravljalo skoraj pol milijona delavcev. Tolikšno število ljudi, bilo jih je več, kot preživelih v atomskih katastrofah v Hirošimi in Nagasakiju, zdaj epidemiologom omogoča edinstven vpogled v posledice radioaktivnega sevanja.

Študija, ki je preučila zdravstveno stanje 111.000 ukrajinskih delavcev, je zdaj potrdila, da radioaktivno sevanje dejansko povzroča kronično limfocitno levkemijo. Za to vrsto krvnega raka doslej ni bilo povsem jasno, ali ga lahko izzovejo okvare DNK v kostnem mozgu, ki so posledica radioaktivnosti, saj je bilo tovrstnih obolenj med žrtvami iz Nagasakija in Hirošime le za vzorec. Ukrajinska študija je zdaj potrdila, da je odsotnost te bolezni pri žrtvah atomskih bomb potrebno pripisati siceršnji nizki obolevnosti na Japonskem, kjer limfocitna levkemija prizadene le 3% obolelih za krvnim rakom, v Ukrajini pa kar 40%. 

Zdaj, ko so zdravniki med nekdanjimi černobilskimi delavci evidentirali 137 primerov te bolezni, kar je sicer še zmeraj manj, kot so pričakovali, pa vendar več od »običajnega« enega obolenja na milijon prebivalcev, je povezava potrjena. Rezultati iz Černobila pa niso v pomoč samo medicini. V novo luč postavljajo tudi mahinacije s tako imenovanimi »varnimi dozami sevanja«, ki smo jim bili zadnjič priča pri katastrofi v Fukušimi. 

Japonski jedrski salto

Ko so začetek maja zaradi rednega pregleda ustavili japonsko jedrsko elektrarno Tomari, je država prvič po štiridesetih letih ostala brez delujočega reaktorja. Vseh 54, ki so pred katastrofalnim potresom marca 2011 zagotavljali tretjino električne energije, je čakalo na odločitev premierja, ali naj Japonska sledi cilju izpred Fukušime in poveča delež jedrske energije na polovico, ali pa se vrne nazaj k fosilnim gorivom.

Po mesecih neodločnosti, ki so sledili septembrski izvolitvi, se je japonski premier Yoshihiko Noda zdaj odločil in previdno prižgal zeleno luč dvema reaktorjema iz kompleksa Ohi. Nodova odločitev, zaenkrat zgolj simbolična, pa je bila vse prej kot lahka. Japonska, ki je bila pred potresom tretja največja mirnodobna jedrska velesila, po moči reaktorjev sta jo prekašali zgolj ZDA in Francija, je očitno izgubila željo po jedrski energiji. Javnomnenjska anketa, ki jo je začetek junija objavil tamkajšnji Pew center, kaže očitno nasprotovanje cepljenju atomov, saj se je kar 70% vprašanih zavzelo za zmanjšanje odvisnosti od jedrske energije. Nič presenetljivega, če upoštevamo, da jih je kar polovica izrazila strah, da so bili oni ali pa njihovi sorodniki izpostavljeni sevanju med lansko katastrofo.

Japonska med dvema ognjema

Od 54 jedrskih reaktorjev na Japonskem obratujeta le še dva. Neverjetno za tehnološko velesilo, ki si je pred letom s cepljenjem atomov zagotovila kar tretjino elektrike. Po krizi v Fukušimi je Japoncem le s skrajnimi močmi uspelo, da so se izognili energetski krizi širših razsežnosti. Strogo varčevanje, obsegalo je celo drastične ukrepe kot so, izklapljanje klimatskih naprav, ugašanje luči ter zatemnitev reklamnih panojev, je s povečanjem deleža fosilnih goriv za enkrat omogočilo nemoteno delovanje gospodarstva. A na dolgi rok pred vlado ostaja tvegana odločitev: jedrska energija, da ali ne.

Le nekaj mesecev po katastrofi so upravljavci dobili nalogo, da izdelajo stresne teste svojih jedrskih naprav. Računalniška simulacija potresa z magnitudo 9 stopnje in cunamijem, kakršen je prizadel kompleks v Fukušimi, naj bi pomirila zaskrbljeno prebivalstvo in omogočila ponoven zagon reaktorjev, a zgodilo se je ravno nasprotno. Oblasti so naletele na globoko nezaupanje, ki kar noče miniti. Razmere se niso izboljšale niti potem, ko je krmilo države prevzel novi premier. V njegovo administracijo so zdaj uprte oči prebivalstva, pa tudi nekdaj vsemogočnega energetskega lobija. Razmere se zaostrujejo tudi zato, ker japonski predpisi predvidevajo letni pregled vseh naprav v stanju hladne zaustavitve, kar pomeni, da bodo morali kmalu prekiniti obratovanje obeh delujočih reaktorjev, medtem ko prva, ki sta že prestala stresne teste in bi ju bilo mogoče ponovno spraviti v pogon, za enkrat nista pridobila potrebnih soglasij lokalnih oblasti.

Nezaupanje pa se še poglablja. Ne samo, da so se v javnosti pojavili očitki, češ da so s stresnimi testi pričeli, še preden so bile znane ugotovitve preiskave v Fukušimi. Prejšnji mesec so oblasti škodo skušale popraviti s seznamom »tridesetih naukov« iz lanskoletne nesreče v Fukušimi. A se nasprotniki jedrske energije ne dajo. Pred dnevi so na dan prišli rezultati nove raziskave, ki kaže, da bi utegnili valovi cunamija v okolici Tokija povzročiti veliko večjo škodo, kot so domnevali doslej. Japonci tako ostajajo med dvema ognjema: ponovnim zagonom ranljivih reaktorjev ali vse večjo odvisnostjo od uvoženih fosilnih goriv. 

Se Fukušima prebuja?

Dva meseca po uradni objavi, da je vseh šest reaktorjev kompleksa v Fukušimi varnih, v stanju hladne ustavitve, z Japonske spet prihajajo vznemirljive novice.

Tepco je potrdil, da se je temperatura reaktorja št. 2, ki je v lanski nesreči utrpel poškodbe zaradi delne stalitve sredice in je zaradi segrevanja že več dni pod budnim očesom tehnikov, v nedeljo povzpela na 82 stopinj Celzija. Glede na ocenjeno standardno napako, ki znaša 20 stopinj, lahko današnji odčitek pomeni, da je dejanska temperatura v zadrževalniku presegla 100 stopinj in da je reaktor ponovno aktiven.

Če ne gre za okvaro na merilnih instrumentih ali težav pri hlajenju, zadrževalnik ohlajajo z vodo z dodatkom borove kisline, ki preprečuje verižno reakcijo, utegne problematični reaktor še povzročati težave. Kaj več bo, po zagotovilih Tepca, znano takoj, ko se bo radioaktivnost ponovno znižala in bodo tehniki preverili stanje merilnikov.

Fukušima v Nemčiji

Dobrega pol leta po nesreči v Fukušimi jedrska energija v Nemčiji nima nikakršnih možnosti več. Osem tamkajšnjih jedrskih elektrarn že stoji, do leta 2022 naj bi se jih zaustavilo še preostalih devet. Zvezna vlada Angele Merkel, pred nesrečo vnete zagovornice jedrske energije, je po spomladanskih demonstracijah hitro zamenjala ploščo.

Politiki je sledila industrija. Največji evropski proizvajalec energetske opreme, nemški Siemens, se je jedrski tehnologiji odpovedal in po novem razvija opremo za obnovljive vire, ki so bili doslej zapostavljeni. Nanje v največjem evropskem gospodarstvu odpade pičlih 17%, večino elektrike zagotavljajo termoelektrarne na premog ali plin. A tudi tu se obetajo spremembe. Po Alphi Ventus, kompleksu 12 vetrnic, od katerih ima vsaka 5 megawattov moči, toliko, kot je daljnega leta 1954 zmogla prva jedrska elektrarna Obninsk, naj bi v Nemčiji do 2020 kapacitete priobalnih vetrnic povečali na 10.000, do leta 2030 pa kar na 25.000 megawattov.

Zagovorniki konvencionalne tehnologije opozarjajo, da s prehodom na obnovljive vire Nemčija izgublja status izvoznice električne energije. Pred Fukušimo je država razpolagala s 133 gigawatti. Za lastne potrebe potrebuje 90 gigawattov, ostalo je šlo v rezerve ali izvoz. Danes 25 gigawattov jedrske energije zlahka pogreša, vprašanje pa je, ali bo tako tudi v prihodnje, saj za Nemčijo edina prava alternativa ostaja premog. Ni naključje, da je z odpovedjo jedrski energiji pri Merklovi splahnelo navdušenje tudi za nadaljevanje podnebnega sporazuma.

Fukušima ne drži vode

Odkar je Fukušima izginila z naslovnic svetovnih medijev, prihajajo na dan skrb zbujajoče informacije o pravih razsežnostih jedrske katastrofe. Vse kaže, da se je v najmanj enem od treh poškodovanih reaktorjev stalila sredica in hudo poškodovala zadrževalni hram, ki zdaj pušča radioaktivni material. V dneh po nesreči je zaradi poškodb reaktorske posode voda v njej toliko upadla, da ni več prekrivala gorivnih palic. Te so se nato stalile v radioaktivno kepo, ki se je nabrala na njenem dnu in jo očitno poškodovala. Nastala je nekaj centimetrov velika odprtina, skozi katero radioaktivni material uhaja v okolje. Trenutna temperatura zadrževalne posode v prvem reaktorju se giblje med 100 in 120 stopinjami, kar lahko kaže na nadaljevanje jedrskih procesov.

Prejšnji teden je tehnikom končno uspelo vstopiti v tri poškodovane reaktorje, št. 1, 2 in 3. Po pregledu naprav in namestitvi merilnikov pritiska in temperature ima TEPCO, ki zadrževalne hrame za enkrat ohlaja z improviziranimi sistemi, zdaj ponovno na voljo podatke o dogajanju v poslopjih. Operater namerava, na podlagi načrta, ki ga je odobrila Japonska vlada, vzpostaviti nove hladilne sisteme, zatesniti zadrževalnike in do januarja prihodnjega leta zagotoviti stabilnost jedrskih naprav. Če načrt ne bo uspel, Japoncem ne bo preostalo drugega, kot da se zatečejo k rešitvi iz Černobila in okrog reaktorjev zgradijo sarkofag, ki bo preprečil nadaljnje uhajanje radioaktivnosti.

Vzpostavitev novih hladilnih sistemov ter ohladitev poškodovanih reaktorjev pa ni edina težava, s katero se soočajo v Fukušimi. V kompleksu se je doslej nabralo okrog 90.000 kubičnih metrov kontaminirane vode, s katero so hladili naprave in ki se je nabrala v kletnih prostorih. Vodo, ki predstavlja tudi pomemben vir sevanja za reševalce, morajo čim prej pospraviti na varno, kjer bo počakala na dekontaminacijo. Še en izpust v Tihi ocean, tako oblasti, ne pride več v poštev.

Japonska spreminja načrte

Od začetka krize v Fukušimi je japonski premier Naoto Kan poslušal očitke o slabem vodenju. Potem, ko so se Tokiju prejšnji mesec zgodile še protijedrske demonstracije in se javno mnenje očitno nagiba proti jedrski energiji, mu zdaj sledi še premier. V torek je objavil, da Japonska opušča svoje jedrske načrte in da bo energetsko politiko odslej gradila na novih temeljih. Največji zasuk energetske politike pomeni večja uporaba obnovljivih virov energije, pri katerih Japonci močno zaostajajo za drugimi razvitimi državami ter opustitev gradnje novih jedrskih elektrarn. Dosedanja energetska politika je do leta 2030 predvidevala gradnjo 14 novih reaktorjev, s čemer bi se delež jedrske energije za pridobivanje elektrike zvišal z zdajšnjih 30 na 50 odstotkov.

Kan skuša z zadnjimi odločitvami očitno utrditi svoj omajani politični položaj. Tako usodne spremembe, kot jih je prinesla nova energetska politika, so se na Japonskem doslej sprejemale po dolgotrajnem procesu usklajevanja in v duhu konsenzualne politike, medtem ko je nova energetska zasnova nastala v ozkem krogu premierjevih sodelavcev in praktično čez noč. Spremenjeni odnos japonske vlade do nekoč vsemogočnih energetskih podjetij se je pokazal že prejšnji teden, ko je Kan od upravljavca nuklearke Hamaoka zahteval njeno začasno zaustavitev. dokler ne bo bolje zaščitena pred potresi in cunamiji. Spremembe ne bodo prizadele zgolj elektroenergetskih podjetij. Odločitev odmeva tudi v industrijskem sektorju, saj je med velikimi japonskimi podjetji kar nekaj takih, ki razvijajo jedrsko tehnologijo. Ameriški Westinghouse je na primer del Toshibe, Hitachi pa tesno sodeluje z dobaviteljem reaktorjev General Electric.

Vlada pa gre medtem še korak naprej. Potem ko je več mesecev vneto preprečevala kakršnokoli vrnitev prebivalstva v izseljeno območju okrog Fukušimskega kompleksa, je prejšnji teden končno dovolila prvim skupinam, da so se vrnile na svoje domove. Izseljenci so iz kontaminiranih domov lahko odnesli najdragocenejše, dokumente, fotografske albume in spominke na prednike. Med dvournim obiskom so prejeli doze do 25 mikrosievertov, tako da bodo zdaj organizirali obiske območja tudi za preostale izseljence. Kanova podoba v javnosti se zdaj, kot kaže spet izboljšuje.

Namesto zemlje zamenjali standard

Vlada in agencija za jedrsko in industrijsko varnost NISA sta zaradi nesreče v Fukušimi doslej že dvakrat spremenili japonske jedrske standarde. Najprej so zvišali mejno dozo radiacije za zaposlene v jedrskih elektrarnah s 100 na 250 milisievertov na leto, zatem pa so oblasti TEPCU dovolile še izpust kontaminirane vode v morje, zaradi česar je radioaktivnost morske vode presegla najvišjo dovoljeno raven za 100 krat. V tretje je zdaj prišlo do upora.

Skupina besnih staršev iz prefekture Fukušima je v petek predstavnikom vlade izročila vrečo s prstjo ene od šol iz prizadetega območja. Vlada je namreč v postopek predložila novo spremembo mejne vrednosti, tokrat za japonske šolarje. Ti bi po novem lahko namesto 1 milisieverta prejeli 20 milisievertov na leto, toliko, kolikor jih nemški predpisi dopuščajo za zaposlene v jedrskih elektrarnah.

Pristojni priznavajo, da gre za skrajni ukrep, ki naj bi omogočil šolanje otrok v prizadetem območju, zanikajo pa, da so po sredi stroški. Alternativo bi predstavljala le popolna zamenjava trideset centimetrske plasti zemlje in peska v okolici šol, zato so mnogi prepričani, da gre za še enega od manevrov Japonske vlade, s katerim se izogiba naraščajočim stroškom sanacije jedrske katastrofe. Tri četrtine šolskih dvorišč v okolici Fukušime naj bi bilo tako kontaminiranih, da radioaktivnost krepko presega dosedanji milisievert na leto. Meritev prsti, ki so jo prizadeti starši izročili vladnim uradnikom, je pokazala vrednost 38 milisievertov.

Na nedopusten odnos japonskih oblasti do lokalnega prebivalstva zdaj ne opozarjajo več le okoljevarstvene organizacije. Toshiso Kosako, profesor Tokijske univerze, ki je vladi doslej svetoval pri obvladovanju krize, je protestno odstopil in pristojne okrivil za nesprejemljivo kršenje mednarodno priznanih standardov. Predstavniki organizacije Zdravniki za družbeno odgovornost, ki je za svoje delo prejela Nobelovo nagrado, pa so japonsko vlado opozorili, da so otroci veliko bolj ranljivi od odraslih in da se bo zaradi spremembe standarda verjetnost za rakava obolenja med njimi najmanj podvojila

Pet minut slave

Francija je včeraj žela svojih pet minut slave. Država, katere energetike si brez jedrske tehnologije ni mogoče predstavljati, skoraj osemdeset odstotkov elektrike Francozi pridobijo s cepljenjem atomov, se v času omajanega zaupanja v jedrsko tehnologijo bori za ohranitev lastnega prestiža. Ni naključje, da je bil Szarkozy prvi tuji državnik, ki je po izbruhu jedrske krize obiskal Japonsko, kot tudi ni naključje, da so bili v njegovem spremstvu predstavniki Areve, francoskega jedrskega podjetja.

Tudi včerajšnji nastop francoskega premierja Filona na donorski konferenci v Kijevu potrjuje odločenost Francozov, da v jedrski tehnologiji ohranijo primat. Natančno četrt stoletja po požaru in eksploziji reaktorja v Černobilu so v Ukrajinski prestolnici zbirali sredstva za sanacijo sarkofaga, s katerim je pokrito jedrsko pogorišče. Francija je obljubila 49 milijonov evrov in s tem postala največji donor. Kljub temu, da denar obljubljajo tudi mnoge druge razvite države, med njimi tokrat ni Japonske, pa Ukrajincem za trajnejšo rešitev Černobila še ni uspelo zbrati potrebnih 700 milijonov evrov, kaj šele zagotoviti sredstev za oskrbo stotisočev »prostovoljcev« in likvidatorjev, ki so čistili pogorišče. Ukrajina in Rusija bi morali samo za zdravstvene posledice Černobilske katastrofe letno nameniti milijardo evrov.

Francozi pa so včeraj blesteli tudi na jedrskem pogorišču na drugem koncu sveta. Direktorica Areve je na odmevni tiskovni konferenci v Tokiju oznanila, da bodo Francozi za čiščenje kontaminirane vode v Fukušimi postavili čistilno napravo. Fukušimska čistilna naprava bo uporabljala tehnologijo obarjanja, ki je že preizkušena v dveh napravah v Franciji. Z uporabo kemičnih reagentov v postopku oborijo in izločijo radioaktivne delce, očiščeno vodo pa lahko nato ponovno uporabijo v hladilnih sistemih reaktorjev. S to odločitvijo se je TEPCO, kot kaže odpovedal uporabi ruske tehnologije. Odločitev za Arevo ima dalekosežne posledice za francosko jedrsko tehnologijo, ki je v primerjavi z Rusko (Černobil) in Ameriško (Fukušima) zdaj v veliki prednosti. Francozi jo hočejo vsekakor izkoristiti, s pomočjo "diplomacije".

Japonska se bo še tresla

Po katastrofalnem potresu, ki je prizadel Japonsko, se tla še zmeraj umirjajo. Seizmologi so v mescu dni zabeležili več kot 400 popotresnih sunkov z magnitudo nad 5 stopnjo in na tisoče šibkejših. Čeprav njihova pogostnost upada, bo za dokončno umiritev tal po prepričanju seizmologov potrebnih od pet do deset let.

V zadnjem tednu se je Tokio zatresel kar sedemkrat, vsak sunek pa pred Japonce postavlja nove izzive. Popotresni sunki so lahko namreč prav tako uničujoči, sprožijo pa tudi cunamije. Potresu ob obali Sumatre, leta 2004, z magnitudo 9,1 stopnje, ki je povzročil cunami, v katerem je izgubilo življenje 200.000 ljudi, je tri mesece kasneje sledil popotresni sunek z magnitudo 8,6 stopnje. Popotresni sunek, ki je prejšnji četrtek stresel Japonsko, je dosegel magnitudo 7,1 stopnje. Cunamija sicer ni sprožil, je pa zaustavil pet termoelektrarn na premog in brez elektrike je ostalo 3,6 milijona gospodinjstev.

Zaradi tresenja tal so improvizirane hladilne sisteme v kompleksu Fukušima začasno ustavili in reševalci so se umaknili na varno. Predstavnik TEPCA je kasneje priznal, da so bili poškodovani reaktorji najmanj eno uro brez nadzora in da trenutno največja nevarnost grozi prav zaradi popotresnih sunkov in cunamija, ki bi ponovno zalil reaktorje. Da bi to preprečili bodo tehniki zdaj vzpostavili tri obrambne sisteme. Električne kable, ki vodijo do posameznih reaktorjev, bodo medsebojno povezali, tako da bodo napajanje iz omrežja lahko vzdrževali tudi v primeru, če je ena od povezav poškodovana. Dieselske generatorje za oskrbo črpalk v primeru izpada elektrike bodo prestavili na manjšo vzpetino v kompleksu, tja pa bodo začasno namestili tudi eno od gasilskih črpalk, s katero lahko ohlajajo reaktorje in izrabljene gorivne palice.

Fukušima je postala havarija

Japonska agencija za jedrsko in industrijsko varnost NISA je zvišala oceno nesreče v Fukušimi s pete na sedmo stopnjo. Nesreča v kompleksu šestih reaktorjev na vzhodni japonski obali je zdaj ocenjena z najvišjo stopnjo lestvice INES Mednarodne agencije za jedrsko varnost. Edina nesreča te stopnje doslej je bila eksplozija reaktorja v Černobilu aprila 1986, ki sicer velja za največjo jedrsko nesrečo vseh časov.

Predstavnik NISE je na današnji tiskovni konferenci povedal, da je odločitev o zvišanju ocene posledica skupne količine izpustov radioaktivnega materiala v okolico. Po mednarodni lestvici 7 stopnja namreč pomeni, da je ob nesreči prišlo do večjega izpusta radioaktivnosti s smrtnimi primeri, obsežnimi zdravstvenimi posledicami in vplivom na okolje, medtem ko 5 stopnja označuje smrtne žrtve, a le manjši izpust radioaktivnosti v okolico. To je že drugo povišanje stopnje nesreče, saj so 19. marca japonske oblasti oceno nesreče v Fukušimi dvignile s četrte na peto stopnjo.

Potres na potres in Fukušima vmes

Še pred mesecem dni povsem neznan Japonski kraj postaja, tako kot Černobil pred četrt stoletja, sinonim za jedrsko katastrofo neobvladljivih razsežnosti. Čeprav je zaenkrat nemogoče ugotoviti dejansko stanje, ki vlada v kompleksu jedrskih elektrarn in v okolici, dva reaktorja sta po dosedanjih informacijah v stabilnem stanju ohlajevanja, pa ostaja dejstvo, da je celotna količina radioaktivnega materiala, izpostavljenega v Fukušimi, večja od tiste, ki je eksplodirala v Černobilu. Da je ironija usode še večja, za pomanjkljivo obveščanje pred četrt stoletja so svetovni mediji okrivili razpadajoč komunistični sistem, nesrečo pa pripisali tehnološki zaostalosti sovjetskih reaktorjev. Četrt stoletja kasneje demokratična in tehnološko dovršena Japonska svetu kaže nenavaden obraz jedrske tehnologije.

Popotresni sunek z magnitudo 7,1 stopnje, ki je v ponedeljek zvečer po lokalnem času prizadel vzhodno obalo Japonske, je ponovno prekinil električni tok do dveh reaktorjev. TEPCO je potrdil, da so se tudi delavci, ki z vodo polivajo reaktorje št. 1 do 3, začasno umaknili na varno. Skoraj istočasno, ko so reaktorji začasno ostali brez hlajenja, je Japonska vlada končno odločila, da bo razširila območje, iz katerega bodo zaradi povišanega sevanja izselili prebivalstvo. Ukrep, h kateremu so že tedne pozivale nevladne organizacije, pa tudi Mednarodna organizacija za jedrsko varnost, bo zajel nosečnice, otroke in bolnike v tridesetkilometrskem pasu in tiste, ki živijo v krajih, posebej izpostavljenih sevanju.

TEPCO je sicer objavil, da zaključuje operacijo praznjenja rezervoarjev z "nizkoradioaktivno" vodo v okoliško morje, ki sta ji ostro nasprotovali Kitajska in Koreja, a bo omogočil skladiščenje visokokontaminiranih odplak iz poškodovanih reaktorjev. Kompleks elektrarn je danes ponovno obiskal tudi generalni direktor TEPCa, ki je bil med krizo hospitaliziran zaradi srčnih težav. Ponovno se je opravičil za težave, ki jih je njegovo podjetje prizadejalo prefekturi Fukušima in njenim prebivalcem. Kljub opravičilu pa ga, po navedbah medijev, lokalni prefekt ni želel sprejeti. "Direktor mu je zato na prefekturi pustil svojo vizitko".