Frankfurtska skupina ali kdo vlada Evropi

Začelo se je veselo, na poslovilni zabavi v čast Jean-Claudu Tricheju. Odhajajočemu predsedniku Evropske centralne banke (ECB) so prišli v Frankfurt nazdravit vsi, ki v politiki kaj pomenijo, tudi tisti, ki se z njegovimi ukrepi niso vedno strinjali. Na vrhuncu dolžniške krize je Trichet namreč odobril nakupe vrednostnih papirjev opešanih članic, čeprav evropski sporazumi ECB to izrecno prepovedujejo. Ko se je razvedelo, da bo v Frankfurt priletel sam francoski predsednik, Sarkozyjeva žena naj bi tisti večer rodila prvorojenko, je postalo jasno, da razmere postajajo resne.

V noči na 20. oktober naj bi ob robu banketa nastala Frankfurtska skupina, ozek krog najvplivnejših evropskih politikov z nalogo, da rešijo evropsko valuto. Voditelja največjih evro gospodarstev, Angela Merkel in Nicolas Sarkozy, Emanuel Barroso, ki načeluje Evropski komisiji. Jean-Claude Junckers, predsedujoči evroobmočja in predstavniki ECB ter Mednarodnega denarnega sklada, ki ga vodi Christine Lagarde, so začeli iskati kompromis med fiskalno disciplino severne Evrope in brezbrižnim hedonizmom juga, ki ga najbolje uteleša italijanski premier Berlusconi, voditelj edine velike ustanovne članice Evropskih skupnosti, ki v skupino ni bil povabljen.

Dobra dva tedna po prvem neformalnem srečanju in številnih sestankih, samo na vrhu G20 v Cannesu naj bi se skupina sestala štirikrat, je izkupiček pičel, razmere pa se iz dneva v dan bolj dramatične. Grki nadaljujejo z »bizantinsko notranjo politiko«, evropske banke bijejo plat zvona, Berlusconi pa brez večine v parlamentu vlada državi, ki velja za novo domino evroobmočja. V tolažbo nam tako ostaja le zaveza Frankfurtske skupine, ki je konec oktobra obljubila sprejem »celovitega svežnja dodatnih ukrepov, v dokaz, da bo za rešitev sedanjih težav storjeno vse, kar bo potrebno.«

Bruselj: Celovita rešitev je prestavljena

Tudi današnja obljuba celovite rešitve evra, ki jo v svetovnih finančnih krogih nestrpno pričakujejo že več mesecev, je očitno splavala po vodi.
Čeprav so evropski politiki čez vikend zagotavljali, da so dosegli soglasje o dokapitalizaciji bank in skorajšnjem »nadzorovanem bankrotu Grćije«, še zmeraj ostaja nejasen status reševalnega sklada za evro, s tem pa tudi, kdo bo poravnal račun.

Težava je v tem, da nihče ne ve, koliko bodo znašali stroški reševalnih akcij. Za dokapitalizacijo bank naj bi se ocena zdaj gibala okrog 110 milijard evrov, pri čemer velja, da politika najprej računa na zasebna sredstva in šele v primeru, ko teh ne bo dovolj, naj bi zagotovili dokapitalizacijo iz javnih sredstev. Manj je jasno, kolikšen bo odpis vrednosti grških obveznic, najbolj pa bega neodločnost evropske politike v zvezi z EFSF.

Sklad, s sredstvi katerega naj bi pomagali oslabelim članicam evroobmočja, jih nima več zadosti. Razmere so se dodatno poslabšale, saj Berlusconijeva vlada ni sprejela obljubljenega varčevalnega paketa za javne finance. Rešitve o preoblikovanju sklada v banko je nemška kanclerka Merklova že večkrat zavrnila, evra pa ne bo več mogoče reševati brez sredstev ECB. Celovita rešitev je tako zaenkrat prestavljena na srečanje finančnih ministrov 7. novembra, če se vmes seveda ne zgodi kaj nepredvidljivega.

Grčija plava naslednji krog

Grški vladi je včeraj vendarle uspelo prepričati finančne ministre evroobmočja, da so odobrili izplačilo šestega obroka pomoči v višini 8 milijard evrov. Novembrsko izplačilo lani dogovorjenega, 110 milijard težkega aranžmaja, v njem sodeluje tudi Slovenija, bo obubožani članici omogočil, da se vsaj do konca leta izogne bankrotu. V zameno je grški parlament z minimalno večino včeraj sprejel vrsto novih varčevalnih ukrepov, med katerimi je že dolgo obljubljeno zmanjšanje števila javnih uslužbencev za 30.000, nižanje pokojnin in pospešena odprodaja državnega premoženja.

Medtem se je na pogajalski mizi znašel nov scenariji za rešitev opešane balkanske članice, ki ponovno predvideva delni odpis dolga. Ta že presega 160% družbenega proizvoda in zaradi gospodarskega nazadovanja iz mesca v mesec narašča. Da bi dosegli vzdržno raven, ki bi Grkom omogočala, da bi sami odplačevali obresti, bi ga po mnenju trojke EU, IMF in ECB morali zmanjšati na 110%. To obenem pomeni, da bi se morali imetniki grških obveznic sprijazniti s 60% odpisom njihove vrednosti.

Pred nedeljskim srečanjem na vrhu se nadaljujejo tudi pogajanja o pretvorbi reševalnega sklada za evro ESFS, ki mora biti pripravljen na »nadzorovani bankrot Grčije«. Govori se, da pogajanja tečejo o kar sedmih različnih predlogih, kako zasnovati obrambo evra. Predlog francoskega predsednika Sarkozyja za pretvorbo v banko je zaradi nasprotovanja nemške kanclerke zdaj že zgodovina. Merklova je v Berlinu svojim parlamentarcem včeraj namreč zagotovila, da je »pot do uporabe sredstev ECB« zaprta, zato vse bolj verjeten postaja alternativni predlog, po katerem bi sklad jamčil le za del javnega dolga, do največ tretjine vrednosti, vprašanje pa ostaja, ali bodo mednarodni finančni trgi tako rešitev sprejeli. Medtem pa Grčija, založena s svežim denarjem, plava dalje.

Resna zadeva – evro

Da je zadeva resna, dokazuje sinočnja odločitev francoskega predsednika, da zapusti pravkar rojeno hčerko in ženo ter se vrne na pogajanja v Frankfurt. Sarkozy skuša pred nedeljskim srečanjem na vrhu Merklovo prepričati, naj sprejme francoski predlog za reševanje evra.

Po zadnjem francoskem predlogu naj bi evroskupina svoj reševalni sklad ESFS spremenila v banko, tako da bi dobila dostop do sredstev ECB. Takšna banka, težka kar 1.000 milijard (bilijon) evrov, bi po francoskem mnenju zadoščala za zagotavljanje stabilnosti evra in za odvračanje napadov na šibkejše članice. Nato bi posegli še po »programiranem stečaju Grčije« in investitorjem prepustili polovičko.

Francozom se z dogovorom mudi, kdaj bo skupna rešitev na mizi, pa ostaja nejasno. Po tonu predsedujočega evroskupini Junckerja to še ne bo kmalu, saj se vsi zavedajo, da Merklova noče odpreti nemške denarnice. Juncker je včeraj resignirano izjavil, da bodo »…sestankovali v soboto, v nedeljo…« Dolgotrajnega dogovarjanja o rešitvi evropske dolžniške krize pa so že vsi siti. Predvsem negodujejo na drugi strani Atlantika, saj se neodločnost evropskih voditeljev odraža na svetovnih trgih, ki počasi a vztrajno drsijo v recesijo.

Račun se ne izide

Evropska centralna banka (ECB) je danes pomagala hladiti pregreti trg evropskih obveznic. Potem ko je bila na nedeljskem sestanku sveta ECB sprejeta odločitev, da poleg Grških, Irskih in Portugalskih obveznic banka zdaj kupuje tudi Španske in Italijanske vrednostne papirje in s tem pomaga tretjemu in četrtemu evrogospodarstvu na noge, se je evro za enkrat izognil najhujšemu.

V pesimističnem vzdušju, ki je zajel finančne trge, po zmanjšanju ameriške kreditne sposobnosti, so vse svetovne borze trgovalni dan končale v rdečem. ECB je z današnjim nakupom dveh milijard španskih in italijanskih obveznic po besedah evropskih politikov naredila dobro delo. Obresti italijanskih papirjev so se dejansko znižale za eno odstotno točko, a težav v evroobmočju s tem še zdaleč ni konec.

Če bo ECB za Italijo in Španijo posredovala na isti način, kot je to storila v primeru Grškega, Irskega in Portugalskega dolga, bo morala zagotoviti še 320 milijard evrov. V primerjavi s 76 milijardami, kolikor jih je ECB doslej porabila za tri najhujše bolnike, utegne biti Italijansko Španski račun prevelik, še zlasti če upoštevamo, da je najbogatejša država evroobmočja, Nemčija, za enkrat zavrnila pomoč. In teh 320 milijard sploh še ni vse. Italija in Španija bosta letos potrebovali 600 milijard evrov. Račun za evro se preprosto ne izide.

Neizbežni bankrot Grčije

Če je stresni test bank prejšnji petek skušal zaustaviti erozijo zaupanja v evro in pomiriti finančne trge, je današnji sporazum evroskupine dokaz, da tudi brezmejni optimizem ne zmore preprečiti Grškega bankrota.

Voditelja največjih držav monetarne unije, Nicolas Sarkozy in Angela Merkel sta na sinočnjem srečanju očitno ugotovila, da balkanski članici ni več pomoči in da je velik del od 340 milijard, kolikor znaša njen dolg, zrel za odpis. Če je verjeti prvim informacijam, najbolj zgovoren je bil danes nizozemski finančni minister, ki se je zagovarjal v parlamentu, so se voditelji evroobmočja končno dogovorili o »nadzorovanem bankrotu«. Po ministrovih besedah je bila zahteva za preprečitev »selektivnega neplačevanja obveznosti«, ki mu je ECB doslej ostro nasprotovala,.na današnjem srečanju končno umaknjena in na mizi je zdaj le še predlog nadzorovanega bankrota.

Kar sta si voditelja najmočnejših članic izposlovala v zameno za bankrot, ki bo močno prizadel njun bančni sistem in obremenil javne finance? Sarkozy je odstopil od zahteve za nov bančni davek, ki mu je Merklova nasprotovala, Sklad za stabilizacijo evra, ki posreduje na Irskem in Portugalskem, pa dobiva nova, večja pooblastila. V drugih članicah evroobmočja, ki se bodo znašle v težavah, se bo vpletel veliko prej, kot doslej, seveda pod taktirko obeh Velikih.

Na vrsti je Italija

Napovedi poznavalcev se kot kaže uresničujejo, na vrsti je Italija, za Grčijo druga najbolj zadolžena država evroobmočja. Dopoldne se bodo na kriznem sestanku v Bruslju s predsedujočim evroskupine Junkersom sešli trije predsedniki: Evropskega Sveta, Van Rompuy, Evropske centralne banke Trichet in Evropske komisije Barroso, popoldne pa se jim bodo pridružili še finančni ministri sedemnajsterice. Uradno bo na mizi pomoč Grčiji, neuradno pa je na dnevnem redu nov bolnik.

Čeprav vsi zanikajo, da bodo predmet razgovora Italijanske težave, je po preteklem črnem petku jasno, da je finančna situacija na apeninskem polotoku vse prej kot rožnata. Konec tedna so najprej strmoglavile delnice italijanskih bank, verjetno zaradi rezultatov stresnega testa evropskih bank, ki bodo objavljeni ta teden, nato pa so padle tudi druge delnice. Obresti italijanskih obveznic so se v zadnjem času povzpele na 5,5 odstotnih točk in presegle mejo, ki po mnenju nekaterih bančnikov visoko zadolženim državam, kot je Italija, onemogoča servisiranje javnega dolga.

Reuters povzema besede neimenovanega funkcionarja Evropske centralne banke: »Zelo smo zaskrbljeni zaradi Italije«. V primeru, da bi tudi sosednja država potrebovala pomoč pri odplačevanju javnega dolga, bi morali sredstva evropskega sklada za finančno stabilnost podvojiti na 1,5 triljona evrov, preveč za večino šibkih članic evroobmočja, vključno s Slovenijo.

Grška drama - nov zaplet

Znižanje bonitetne ocene grških obveznic, ki jo je v ponedeljek zagrešila bonitetna hiša Moody's skupaj z napovedjo, da se finančni položaj balkanske države utegne še poslabšati, se zapleta.

Grški finančni minister Papaconstantinou se je z užaljenim pismom obrnil na predsedujočega evroskupine, Jean-Clauda Junckersa, komisarja za monetarno politiko Ollija Rehna in predsednika Evropske centralne banke Jean-Clauda Tricheta. V pismu jih poziva: "Bonitetne agencije je potrebno učinkovito nadzirati, na Evropski in svetovni ravni." Grški finančni minister je svoj odziv utemeljil z "nepravičnim odnosom" bonitetnih agencij do bolj zadolženih držav evroskupine, ki lahko brez utemeljenih razlogov povzroči nadaljnje padanje vrednosti obveznic.

Grška boniteta, ki je zdaj nižja od Egiptovske, je že vplivala na višje zavarovanje grških, španskih in portugalskih obveznic.