So živilske barve varne?

V zadnjih letih se vrstijo dokazi, da živilske barve povzročajo vedenjske motnje. Potem ko je Ameriška uprava za zdravila in hrano (FDA) vrsto let zavračala pozive, naj njihovo uporabo podrobneje preuči, je zdaj popustila in o tem napovedala strokovno razpravo.

Barvila, ki jih že desetletja uporablja prehrambena industrija z obeh strani Atlantika, v Evropi jih poznamo pod oznakami E100 do E199, izvirajo iz tridesetih let prejšnjega stoletja. FDA je doslej vztrajala, da so zato povsem varna in je zahteve po dodatnih raziskavah vedno zavračala. Doslej je prepovedala le dve barvili. Ena od oranžnih se je sredi prejšnjega stoletja izkazala za strupeno, rdečo barvo, ki je kancerogena, pa so morali zamenjati.

Prvi, ki je posumil, da živilske barve vplivajo na vedenje otrok, je bil kalifornijski specialist za otroške alergije dr. Benjamin Feingold. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je z uporabo diet uspešno zdravil otroško hiperaktivnost. Tudi takrat je FDA vztrajala, da so barve varne za otroke, čeprav je obenem priznala, da lahko "nekatere snovi v hrani vplivajo na otroke, ki sicer kažejo znake hiperaktivnosti."

Po letu 2007, ko je študija v ugledni medicinski reviji Lancet potrdila povezavo med živilskimi barvami in hiperaktivnostjo, se je pritisk na ameriške zakonodajalce okrepil. Mnoge nevladne organizacije zadnja leta zahtevajo, da se uporaba spornih barvil prepove ali pa se izdelki označujejo z napisom: "Uporabljena umetna barvila pri nekaterih otrocih povzročajo hiperaktivnost in vedenjske motnje." FDA zdaj obljublja, da bo zadevi prišla do dna.