Recikliranje se ne splača več

Najsi je zavest o recikliranju še tako visoka, nizke cene nafte na svetovnem trgu industriji predelave odpadkov grozijo s potopom. Potem ko se je vrednost sodčka nafte z lanskih 50 dolarjev skoraj prepolovila, je za izdelovalce plastičnih izdelkov postala uporaba sekundarnih surovin predraga. Ker nafta predstavlja v končnem produktu približno petino stroškov, so zdaj zaradi nižjih cen naftne surovine ugodnejše od recikliranih. Dodatne težave na trgu povzroča tudi ohlajanje kitajskega gospodarstva, ki zaradi vse manjše industrijske proizvodnje potrebuje vedno manj surovin.

V Britaniji, kjer je v industriji predelave odpadne plastike zaposlenih 70.000 delavcev, že ocenjujejo, da jih lahko večina kmalu izgubi delo, reciklažne obrate pa bo, zaradi nekonkurenčnosti, verjetno treba zapreti.

Hidravlično lomljenje kamnin je po tihem spremenilo svet

Združene države so ponovno energetska velesila. Potem ko so prehitele Savdsko Arabijo in Rusijo po načrpani nafti, so zdaj prvaki tudi v proizvodnji zemeljskega plina, za vse pa se imajo zahvaliti hidravličnemu lomljenju kamnin. 

Nove izboljšave tehnologij, ki so v zadnjih letih podvojile količino načrpane nafte v Teksasu, za katerega je še pred desetletjem veljalo, da ima nahajališča počrpana, so okrepile Ameriški položaj v svetu, preprečujejo pa tudi podražitve nafte na svetovnem trgu, kakršnim smo bili v zadnjih desetletjih priča ob vsakem izbruhu nasilja v Arabskih državah.

A tehnološki razvoj hidravličnega lomljenja kamnin se, kljub okoljskim omejitvam, kot so onesnaženja vodonosnikov in umetno izzvani potresi, nadaljuje. Tehnika, pri kateri v vrtino vbrizgavajo vedno večje količine peščenih raztopin in izboljšave vrtalnih tehnik obetajo nadaljnje povečanje izplena in ko jih bodo nekoč pričeli uporabljati tudi na drugih nahajališčih po svetu, utegne cena nafte celo pasti. Medtem ko države, združene v naftnem kartelu OPEC že bijejo plat zvona, saj je hidravlično lomljenje v pičlih dveh desetletjih energetsko sliko sveta obrnilo na glavo, si Ameriške naftne družbe manejo roke, novo tehnologijo trdno držijo v svojih rokah. 

Nafte je še za pol stoletja

V nasprotju z najbolj črnogledimi napovedmi, še pred leti so bila pogosta svarila, češ da bodo zaloge črnega zlata kmalu pošle, naftna industrija ne kaže nikakršnih znakov pomanjkanja. Nasprotno, po zadnjih ocenah naftnih zalog, ki jo vsako leto objavlja družba BP, so te ponovno večje in bodo, ob sedanji porabi, zadoščale za nadaljnjih 53 let.

Ocena, da zemlja skriva vsaj še 1.700 milijard sodčkov nafte, ki jo je mogoče načrpati s sedanjimi metodami, se od lanske razlikuje zgolj za odstotek. Novo je, da so se odkrite zaloge zmanjšale v arabskih državah, za četrtino pa so zrasle tiste, s katerimi razpolagajo v ZDA. Za povečanje Ameriških zalog je zaslužna predvsem tehnologija hidravličnega lomljenja kamnin, ki omogoča ponovno odprtje nekoč izčrpanih nahajališč v Južni Dakoti, Teksasu in v Mehiškem zalivu. Lani smo tretjino svetovne energije pridobili iz nafte.

Hidravlično lomljenje sproža potrese

Tehnologija hidravličnega lomljenja kamnin, s katero so Američani postali energetska velesila, ima  tudi temnejšo plat. Ameriška geološka služba ugotavlja, da je na območjih, kjer novo tehnologijo uporabljajo za pridobivanje nafte, vedno več potresnih sunkov.  V zadnjih štirih letih so v osrednjem in vzhodnem delu ZDA zabeležili več kot sto potresov z magnitudo 3 ali več, pred uvedbo hidravličnega lomljenja kamnin pa so jih na istem območju zaznali le 20. Zdaj sklepajo, da je prav nova tehnologija odgovorna za pogostejše tresenje tal.

Zakaj natančno se potresi prožijo, ostaja nepojasnjeno. Geologi sklepajo, da ne gre neposredno za hidravlično olmljenje kamnin, pač pa za pogostejše vdore vode v prelomne cone. Voda tam zmanjša trenje in s tem se sproži potresni sunek. Pri hidravličnem lomljenju kamnin na površje namreč pogosto pridre veliko podzemne vode, ki se je naftna podjetja, da z njo ne bi onesnažili površinskih voda, pogoso znebijo tako, da jo črpajo nazaj v podzemlje, z njo podmažejo prelome in povzročijo tresenje tal. 

Američani postajajo naftna velesila

Po zadnjih podatkih Mednarodne agencije za energijo se Združene države bliskovito vzpenjajo po lestvici največjih pridelovalk nafte. Od 90 milijard sodov (vsak drži 158 litrov nafte), kolikor jih dnevno načrpajo na svetu, Američani pridobijo 8 milijard sodov. Glede na hitro rast proizvodnje, leta 2005 so načrpali komaj polovico sedanje količine, je ponovni razcvet nafte na drugi strani Atlantika mogoče pripisati zlasti sodobni tehnologiji.

Skoraj polovica ameriške nafte zdaj spet prihaja iz nahajališč v Severni Dakoti in Teksasu, ki so veljala za izčrpana. Američani očitno dobro izkoriščajo sodobne tehnologije vrtanja in ekstrakcije, saj so edini, ki s hidravličnim lomljenjem kamnin pridobijo tolikšne količine nafte, da z njimi konkurirajo konvencionalnim nahajališčem. Ob ohranjanju sedanjih trendov je mogoče pričakovati, da bodo že do konca desetletja postali največja svetovna pridelovalka nafte. Ambicioznemu programu biogoriv, ki ga je med svojim mandatom pripravil predsednik Bush, so zdaj šteti dnevi.

Orjaški virus iz Sibirije

Potem ko so iz sibirskega permafrosta oživili orjaški virus, ki naj bi vsaj 30.000 let počival v plasteh večnega ledu, so se ponovno oglasili tisti, ki svarijo pred povzročitelji nevarnih bolezni.

Francoski znanstveniki, ki so pred desetletjem v Čilu odkrili prvi virus z gigantskim DNA, v dožino meri celo tisočinko milimetra in ga je zato mogoče opazovati že pod običajnim mikroskopom, so tokrat pod drobnogled vzeli vzorce iz sibirske naftne vrtine. Tudi tokratno odkritje mega virusa iz davnine človeku ni nevarno, saj so ga v past zvabili z običajno amebo, a bakteriologi ne izključujejo možnosti, da bi se iz zamrznjenih plasti lahko izmuznil tudi nevarnejši mikrob. 

Podnebne spremembe zadnja leta omogočajo, da za nafto vrtajo vedno globlje v Sibirski tundri, sodobne metode pa utegnejo skrivati tudi pasti. V zamrznjenih sibirskih mumijah so denimo odkrili povzročitelja črnih koz, ki so bile tam endemične pred štirimi stoletji in nihče ne ve, kaj vse utegne skrivati tamkajšnji ledeni oklep.

Američani opuščajo biogoriva

 

Potem ko je postalo jasno, da biogoriva iz poljščin prinašajo več škode kot koristi, jih zdaj opušča celo Obamova administracija. Zadnjih šest let so morale ameriške naftne družbe bencinu vsako leto dodajati vse več etanola, zdaj pa je tamkajšnje ministrstvo za okolje predlagalo, da količino alkohola postopno zmanjšajo. 

Opuščanje programa biogoriva iz koruze, s katerim si je politika kupovala glasove na podeželju, ni naključje. Odkar so v Teksasu razvili metodo hidravličnega lomljenja kamnin (fracking), nihče več ne govori o naftnem mrku. Nasprotno, Američani vsako leto načrpajo vse več nafte in z 11 milijoni sodčkov (548 milijoni ton) naj bi do konca desetletja prehiteli tako Ruse, kot Arabce ter se povzpeli na svetovni vrh proizvajalk nafte.

Ob začetku programa spodbujanja predelave koruze v etanol je Bush obljubljal, da bodo ZDA z biogorivom ”močnejše, čistejše in varnejše.” A zato, da bi pridelali zadostne količine koruze, so zasuli na milijone hektarov mokrišč, posekali mejice in gozdne meje, z umetnimi gnojili in pesticidi onesnažili vodonosnike, rezultatov pa od nikoder. Edini dosežek obveznega dodajanja etanola naftnim derivatom tako ostaja enkrat višja cena koruze. Danes zato mnogi verjamejo, da je tehnologija hidravličnega lomljenja kamnin manj škodljiva,kot program spodbujanja biogoriv iz prehranskih surovin.  

Sirija in cena nafte

Pred dvema letoma je cena sodčka nafte s 86$ nenadoma poskočila na 110$. Razlog za podražitev je bilo napovedano posredovanje zahodnih sil v Libiji. Podobna zgodba se je odvila tudi pred invazijama na Irak in Kuvajt. Cena nafte na svetovnih borzah ob napovedih vojaškega posredovanja vedno poskoči, ko vojska opravi svoje, se nafta navadno poceni, zrastejo pa delnice orožarskih podjetij. Tudi sedaj, dve leti po Libijski avanturi, gre nafta navzgor.

Po zmernem naraščanju v juniju in juliju, zanj so bile odgovorne dobre gospodarske napovedi, se cena nafte zdaj dviga, zaradi napovedi vojaškega posredovanja. Čeprav Sirija ni med pomembnimi izvoznicami črnega zlata, pa širša regija pokriva tretjino svetovne proizvodnje, ki jo vojaško posredovanje vsaj za nekaj časa lahko ohromi. Med podporniki Sirskega režima sta tudi dve pomembni proizvajalki nafte, Rusija in Iran, zato ni nič čudnega, da lahko v bližnji prihodnosti na črpalkah spet pričakujemo višje cene. Nafta na svetovnih borzah je ta teden dosegla 110$, kot ob napadu na Tripoli in vse kaže da bo tam vztrajala vsaj še mesec dni.

Dobre novice za opice

Končno so dobre novice dočakale tudi opice, katerih število na svetu iz leta v leto upada. Potem ko so krčenje življenjskega prostora, divji lov in vojaški spopadi v Kongu, Ugandi in Ruandi populacijo gorskih goril že skoraj izbrisali s sveta, so zadnje novice bolj razveseljive. Če je bilo pred dvema letoma teh največjih primatov le še 786, so jih zdaj na območju treh držav našteli že 880. S tem pa so gorske gorile postale celo edina vrsta opic, katerih populacija se ne krči več.

Kljub naraščanju njihovega števila, pa WWF opozarja, da bi bilo veselje lahko tudi preuranjeno. Več kot polovica teh družabnih živali namreč živi na območju narodnega parka Virunga, ki se razteza na vzhodu Demokratične republike Kongo, tam pa so odkrili bogate zaloge nafte. Velike naftne družbe si zdaj prizadevajo, da bi lahko začele z izkoriščanjem in zatrjujejo, da se bodo z vrtanjem povsem izognili območjem, kjer gorile prebivajo. A naravovarstveniki vseeno opozarjajo: gorske gorile še zmeraj ogrožajo divji lovci in bolezni, ki jih prenaša človek, tako da bi bil lahko kakršenkoli dodaten poseg v narodni park za gorile usoden.

Roboti na pomoč

Katastrofalni izliv nafte v Mehiškem zalivu dobiva tudi svojo svetlo plat. Poročanje o težavah, s katerimi so se spopadali reševalci, pa tudi odmevni sodni procesi ter astronomske odškodnine za onesnaženje z nafto, so mnoge izumitelje spodbudili k delu.

Bio-Cleaner, diskasta naprava, ki jo obkrožajo tri mehanske roke, na videz spominja na robotski sesalec Roomba. Resnica ni daleč, saj gre za samodejno krmiljeno čistilno napravo, ki bi jo lahko v onesnaženo morje spuščali kar iz helikopterjev. Vgrajena črpalka omogoča črpanje onesnažene vode, nato pa se iz nje izloči oljne primesi, ki se v posebnem prekatu razgradijo s pomočjo bakterij. Izumitelji pa so Bio-Cleaner opremili še za eno pomembno nalogo. Vsebuje namreč akustično napravo, ki oddaja zvok visokih frekvenc in z mesta nesreče odganja morske živali, ki so navadno prve žrtve onesnaženja.

Stran od nafte!

Kar ni uspelo zagovornikom okolja, bo naredila visoka cena črnega zlata. Mnoga podjetja, ki jih vedno bolj stiskajo stroški goriv, se skušajo zdaj otresti odvisnosti od nafte. Med njimi se je znašel celo logistični gigant FedEx, ki s tisoči dostavnikov in lastno floto 700 letal dnevno pokuri na tone naftnih derivatov.

Za temeljito prenovo avtoparka značilnih belo obarvanih dostavnikov so se pri podjetju odločili prav zaradi vedno višjih cen nafte. Nova FedEx-ova vozila bo zato v večji meri poganjala elektrika, ki naj bi v prihodnosti prihranila do tri četrtine sedanjih stroškov za gorivo. Najprej nameravajo z vozili na električni pogon nadomestiti dostavnike v mestih, nato pa načrtujejo prenovo celotnega avtoparka in uvedbo hibridnih vozil. FedEx se zavzema tudi za večjo uporabo plina in zamenjavo kerozina, tako da bo njegovo floto letal v prihodnosti poganjalo biogorivo, izdelano iz alg.

Ko so direktorja in ustanovitelja FedEx-a, Freda Smitha nedavno vprašali, zakaj tolikšna vnema pri varčevanju z gorivom, je imel odgovor že pripravljen. Kmalu po ustanovitvi podjetja pred štirimi desetletji, so Arabske države oklicale embargo in izbruhnila je naftna kriza, ki bi razvijajoče se podjetje takrat skoraj pokončala. Smith zagotavlja, da je tokrat pripravljen.     

Kako prihraniti gorivo?

Medtem ko nafta dosega vrtoglave vrednosti, cena na svetovnem trgu je od januarja višja že za 15%, postajajo vse bolj aktualni različni nasveti za prihranek goriva. Toda pozor, čeprav domnevno temeljijo na zakonih fizike, se poskusi v praksi pogosto izkažejo za jalove.

Po prvem tovrstnem priporočilu naj bi bilo točenje goriva zgodaj zjutraj bolj ekonomično. Razlog je gostota goriva, ki z višanjem temperature preko dneva pada. Ker gorivo na črpalkah obračunavajo po iztočenem volumnu, bi to pomenilo, da v hladnejšem jutru v rezervoar, za isti denar dejansko natočimo več goriva. Žal domneva ne drži, saj črpalke gorivo hranijo v podzemnih rezervoarjih, pri stalni temperaturi, tako da se njegova gostota, s tem pa tudi iztočeni litri preko dneva bistveno ne spreminjajo.

Drugi nasvet manjšo porabo obljublja pri prenapolnjenih pnevmatikah. Prihranek naj bi bil posledica manjšega stika tekalne površine s cesto oziroma manjšega trenja. Čeprav drži, da tlak v pnevmatikah dejansko vpliva na porabo goriva, pa to velja le v primeru, ko se giblje v okviru priporočenih vrednosti. Povedano drugače, zaradi enakomerne obrabe, predvsem pa varnosti, je priporočljivo pri polnjenju gum upoštevati napotke proizvajalcev, saj so raziskave pokazale, da tudi v primeru, ko je tlak v gumah za tretjino višji od najvišjega priporočenega, to ne prinese nikakršnega prihranka. 

Tretji nasvet, ki zagotavlja, da lahko manjšo porabo goriva dosežemo tudi tako, da z izključimo klimatsko napravo in spustimo okenska stekla, se prav tako izkaže za napačnega. Za vzdrževanje temperature v avtomobilski kabini je res potrebna energija, ki jo klimatska naprava odvzema motorju, a njeno nedelovanje ne vpliva na porabo goriva, nasprotno, spuščena stekla povečajo upor vozila, tako da je učinek pravzaprav nasproten. Ob vse višjih cenah goriva nam ostaja le, da čim manj pritiskamo na plin.

Je cena strmoglavila zaradi računalnikov?

Kadar cena surove nafte v enem dnevu pade za deset dolarjev za sod, je to redek pojav, ki napoveduje dramatične spremembe na svetovnih trgih. Takšen padec so borze zaznale ob začetku prve zalivske vojne leta 1991 in ob propadu investicijske banke Lehman Bros pred tremi leti. Oba dogodka sta zaznamovala začetek recesije.

Padca cene nafte, kakršnemu smo mu bili priča prejšnji teden, nismo videli že desetletja. V nekem trenutku je cena strmoglavila za neverjetnih 13 dolarjev za sod in sprožila pravi preplah. Nafta običajno cene ne spreminja tako skokovito, saj se z njo trguje iz dneva v dan, v ogromnih količinah. Dnevni promet na običajen dan dosega 200 milijard dolarjev, zato trg zlahka absorbira spremembe v denarnih tokovih. Kaj je povzročilo strmoglavljenje cen, ki se še zmeraj nočejo umiriti?

Večina analitikov je že nekaj časa enotnih v oceni, da so surovine precenjene. Potem ko so mnogi investitorji svoj denar nalagali v kovine in nafto in so se cene v zadnjih mesecih povzpele na zgodovinske vrhunce, gospodarska podoba sveta pa ostaja bolj ali manj meglena, je bila očitno dovolj le sapica in hiša iz kart se je začela rušiti. Začetek preplaha na naftnih trgih naj bi sprožil znani investitor George Soros, ko je zamajal ceno srebra. Ta je od konca aprila izgubila tretjino. Slabe novice so nato sprožile splošni preplah na naftnih trgih in pozicije so začele padati kot domine.

Ker se pretekli teden, razen usmrtitve Bin Ladna na svetu ni zgodilo nič dramatičnega, poznavalci za strmoglavljenje cen krivijo tudi računalnike, bolje rečeno, avtomatizirano trgovanje. Računalniški programi za trgovanje imajo namreč vgrajenih vrsto zaznamb, ki označujejo kritično ceno in ko cene padejo pod te zaznambe, začnejo računalniki avtomatično prodajati. Ko je cena padla pod kritično raven, je bil trg v trenutku zasut s ponudbami in pri vsaki novi zaznambi je trg dosegel nov val prodaj. Cena za sod nafte se danes ponovno suče okrog 100 dolarjev, NATO pa je izvedel napad na Tripoli.

Veselje ni trajalo

Veselje vseh, ki v visokih cenah črnega zlata vidijo največjo nevarnost za okrevanje svetovnega gospodarstva, ni trajalo dolgo. Surova nafta je od začetka tedna izgubljala na vrednosti in včeraj končala dvanajst odstotkov pod izhodiščem. Za sod nafte je bilo, prvič od začetka arabske revolucije, dovolj manj kot sto dolarjev.

Današnji dan je prinesel streznitev. Še preden so se nižje cene nafte poznale tudi na črpalkah, je vrednost soda ponovno nad stotico. Energetiki, ki so še včeraj opozarjali, da je nižanje cen pričakovano, v preteklem letu so se cene nafte zvišale za trideset odstotkov, dodatno podražitev pa so prinesli nemiri v arabskih državah, so se zdaj zavili v molk. Nižanje cen v tem tednu lahko tako pripišemo predvsem vplivu, ki ga je imela na naftni trg Bin Ladnova usmrtitev. Prve znake pešanja ameriškega gospodarstva je, kot kaže, uspešno nadomestilo povpraševanje iz držav BRIC.

Cene nafte se tako v bližnji prihodnosti ne bodo bistveno spreminjale. Naftni kartel OPEC se bo sicer sestal že 8. junija, a zaradi spora med Savdsko Arabijo in Iranom večjih sprememb na ponudbeni strani ni mogoče pričakovati, pritisk na cene pa predstavlja tudi nadaljevanje spopadov v Libiji.

Nafta ponovno navzgor

Nervoza naftnih trgov ne pojenja. Zaradi zaostrovanja spopadov v Libiji, pa tudi čedalje večje verjetnosti, da se arabska revolucija razširi na največjo proizvajalko v regiji, se cene črnega zlata ne umirjajo.

Danes je sod surove nafte tipa Brent vreden že 118 dolarjev, kar je največ po septembru 2008, ko je ceno pričela dušiti gospodarska kriza. Libija z dvoodstotnim deležem na stabilnost svetovnega trga nima resnega vpliva, medtem ko bi nemiri v Saudskem kraljestvu resno ogrozili kar desetino trenutne svetovne porabe.

Naraščanje cen se utegne nadaljevati in vpliva tudi na okrevanje svetovnega gospodarstva. Analitiki zdaj napovedujejo, da bo cena nafte Brent v prvi četrtini leta ostala na ravni okrog 120 dolarjev.

Nafta raste

Vse večja negotovost v Severni Afriki je ceno nafte danes pognala v višave. Za sod je treba odšteti že 108 dolarjev, kar je največ, odkar je svet zajela gospodarska kriza

Libija, po kapaciteti črpanja tretja v Afriki in dvanajsta na svetu, je pred nemiri dnevno proizvedla 1,6 milijona sodov, kar po zatrjevanju analitikov nima večjega vpliva na svetovno ponudbo. OPEC, s svojimi 6 milijoni prostih kapacitet bi zlahka zapolnil vrzel, ki nastaja, ko naftne družbe umikajo svoje osebje iz države in zmanjšujejo proizvodnjo. Po drugi strani pa zdaj, ko sta padla Tunizija in Egipt, Arabsko gibanje dobiva zalet in nemiri se hitro lahko razširijo v Alžirijo, Kuvajt ali celo Arabske Emirate. Takšen razplet dogodkov pa bi že pomenil resno grožnjo nemoteni oskrbi z nafto.

Libijske nemire zaenkrat občutijo predvsem v Italiji, ki je z Gadafijevo oblastjo, predvsem pod Berlusconijevo vladavino, okrepila stike. Libija je največja italijanska dobaviteljica nafte, pokriva pa tudi 10 odstotkov potreb naših sosedov po zemeljskem plinu.

Razkrite napihnjene zaloge

Med razvpitimi depešami, ki jih objavlja Wikileaks, so se pojavili tudi dokumenti, ki utegnejo že tako pregreto ceno nafte kmalu podražiti. Sod trenutno, zaradi dogodkov v Tuniziji in Egiptu, prodajajo po ceni okrog 100 ameriških dolarjev.

Sveže objavljene depeše z Ameriške ambasade v Riadu potrjujejo to, o čemer se med geologi šušlja že vrsto let. Saudske zaloge surove nafte, ki so pomemben vir za določanje cen na svetovnem trgu, naj bi bile precenjene za 300 milijard sodov (41 milijard ton) ali kar za 40%.

Če drži to, kar je ameriškim diplomatom zaupal glavni geolog Saudskega naftnega monopola Aramco med letoma 2007 in 2009 in kar je zabeleženo v depešah, bo vrh naftne proizvodnje, tako imenovani peak oil, dosežen že prihodnje leto in ne šele čez nekaj desetletij. V eni od razkritih depeš se ameriški diplomat zato že sprašuje, kako dolgo bodo lahko Savdijci še vplivali na zniževanje cen surove nafte.

WikiLeaks razkril še eno nesrečo BP

Po poročanju britanskega Guardiana ena od novoobjavljenih ameriških depeš na WikiLeaks razkriva tudi nesrečo vrtalne ploščadi, ki se je zgodila pred dvema letoma v Azerbejdžanu in ki na moč spominja na ekološko katastrofo v Mehiškem zalivu.

Tudi v ta incident naj bi bil vpleten BP, ki naj bi "imel veliko srečo, da v nesreči noben od 212 delavcev ni izgubil življenja". Depeša razkriva, da BP nesreče ni ustrezno prijavilo, izraža pa tudi nezadovoljstvo partnerjev zaradi prikrivanja posledic. Zanimivo je, da naj bi Azerbejdžanski incident, tako kot v Mehiškem zalivu, povzročilo "slabo cementiranje vrtine".

Protestnikom tokrat ni uspelo

Štirje protestniki, ki so se priklenili na vrtalno ploščad Stena Don v Severnem morju, da bi tako preprečili vrtanje raziskovalne vrtine, so morali ploščad davi zapustiti. Aktivisti, ki jim je uspelo prelisičiti elitne enote Danske mornarice in so se v alpinističnih bivakih ugnezdili v podporju ploščadi, so vztrajali le 48 ur, nato pa so morali ploščad zapustili zaradi slabega vremena. Greenpeace je sporočil, da jih je policija že aretirala.

Podjetje Cairn Energy, ki ima dovoljenje za raziskovanje nafte ob obalah Greenlandije, je sporočilo, da z vrtanjem nadaljuje in da bodo raziskave končane v predvidenem roku. Naravovarstvenikom torej zaenkrat ni uspelo preprečiti iskanja nafte v neokrnjenem morju ob obalah Greenlandije. Greenpeace je že napovedal nove akcije proti globokomorskem vrtanju. Pred sodiščem nameravajo sprožili spor proti Britanski vladi, ki izdaja dovoljenja za globokomorske vrtine, kakršna je pred meseci povzročila ekološko katastrofo v Mehiškem zalivu.

Nafta pri Grenlandiji

Napovedi, da bo krčenje ledenega pokrova zaradi podnebnih sprememb omogočilo lažje odkrivanje nafte, se uresničujejo. Podjetje Cairn Energy, ki ima dovoljenje Danskih oblasti za raziskovanje podmorskih nahajališč ob Grenlandiji, je objavilo najdbo perspektivne geološke formacije, ki vsebuje plin, po vsej verjetnosti pa tudi nafto.

Novico so na Danskem sprejeli z mešanimi občutki, podjetje pa je bilo pri objavi prvih rezultatov zelo previdno. Njegovi predstavniki so poudarili, da vrtanje poteka pod najstrožjimi varnostnimi ukrepi, saj se zavedajo občutljivosti morskega okolja. Program raziskav vključuje dve ploščadi, od katerih ena vrta raziskovalno vrtino, druga pa je v stanju pripravljenosti. V primeru nesreče bi bilo tako mogoče v najkrajšem času izvrtati reševalno vrtino in preprečiti ekološko katastrofo, do kakršne je prišlo v Mehiškem zalivu. Cairn Energy zagotavlja tudi, da sta ploščadi ustrezno varovani pred ledenimi ploščami, ki so se jima doslej približale na največ 25 kilometrov.

Povsem drugačno je stališče okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki zahteva prepoved globokomorskega vrtanja in ostro nasprotuje raziskavam ob obalah Grenlandije. Organizacija je tja že napotila svojo ladjo Esperanza.