petek, januar 21, 2011

Zaustavljeno trgovanje na borzi toplogrednih plinov

Trgovanje na evropski borzi izpustov toplogrednih plinov je bilo ta teden, že drugič letos, ustavljeno. Tokratna ustavitev, ki naj bi jo povzročila tatvina emisijskih kuponov iz češkega registra v vrednosti 7 milijonov evrov, je le še ena v nizu zlorab in nepravilnosti, ki zadnja leta pretresajo organizacijo.

Promet na borzi velikim onesnaževalcem omogoča prodajo oziroma nakup emisijskih kuponov, ki dajejo pravico do izpustov toplogrednih plinov. Januarja letos je avstrijski register doživel hekerski napad in krajo emisijskih kuponov, pred dvema letoma pa so odkrili trgovanje z že uporabljenimi kuponi. Lani so na borzi razbili tudi obsežno shemo za utajo davkov. Različen davčni sistem v evropskih državah je namreč omogočal, da so preprodajalci emisijske kupone nabavljali v državah, kjer so davčne stopnje nizke ali pa emisije niso obdavčene, ob prodaji v državah z višjimi dajatvami pa tega niso prijavili.

Leta 2013 naj bi sistem trgovanja z emisijami centralizirali in posodobili. Evropska borza naj bi služila vzgled za vzpostavitev podobnih instrumentov drugod po svetu, kar pa z vsakim škandalom postaja manj verjetno.

četrtek, januar 20, 2011

Wal-Mart proti debelosti

Kontroverzni Wal-Mart bo danes objavil tektonski premik v svoji prodajni politiki. Največja ameriška veriga supermarketov in obenem tudi največji trgovec na svetu, namerava v naslednjih petih letih znižati vsebnost škodljivih sestavin v pripravljenih obrokih, ki jih ponuja na svojih policah, obenem pa znižati tudi ceno svežega sadja in zelenjave.

Predstavitve petletnega načrta, ki ga trgovec napoveduje kot svoj prispevek v boju proti epidemiji debelosti, podpira tudi Bela Hiša z Michelle Obama na čelu. Načrt ne obsega zgolj zmanjšanja vsebnosti soli, prehodnih maščob in sladkorjev v izdelkih pripravljene hrane lastne blagovne znamke, pač pa predstavniki podjetja obljubljajo tudi, da bodo zmanjšanje škodljivih sestavin zahtevali od dobaviteljev, ki verigo oskrbujejo z znanimi blagovnimi znamkami.

Predstavniki podjetja zagotavljajo, da nižjih cen sadja in zelenjave ne bodo dosegli na plečih dobaviteljev in kmetov, pač pa z večjimi prodajnimi količinami. Nad uresničevanjem načrta bo bdela nevladna organizacija Partnership for a Healthier America, s katero tesno sodeluje ameriška prva dama.

Wal-Martova odločitev ima lahko dalekosežne posledice. Po ocenah nutricionistov si več kot 23 milijonov Američanov, med njimi je 6,5 milijona otrok, ne more privoščiti zdrave hrane po sprejemljivih cenah.

sreda, januar 19, 2011

Prodaja Nemških železnic je ustavljena



Pomladi 2008, ko se je v ZDA razmahnila finančna kriza in je svetovno gospodarstvo klecnilo pod težo nepremičninskega trga, je tedanja velika koalicija Krščanskih demokratov in Socialno demokratske stranke napovedala dolgo pričakovano prodajo Nemških železnic.

Kanclerka Angela Merkel, ki je vneto zagovarjala 49 odstotno privatizacijo največjega evropskega logista, je, tudi zaradi slabih gospodarskih obetov, pristala na zmanjšanje privatizacijskega deleža, kot so ga zahtevali tedanji levosredinski koalicijski partnerji. Novembra ali decembra tistega leta naj bi, po desetletju prerekanj, v prodajo končno šlo 24,9 odstotka dela, ki opravlja potniški in tovorni promet. Prodaja naj bi, po tedanjih napovedih navrgla med 5 in 6 milijard evrov, dve tretjini naj bi porabili za nove investicije, tretjina pa bi končala v proračunu. Železniške postaje, tirni sistemi in energetsko omrežje bi kot infrastruktura ostalo v državni lasti.

Tri leta kasneje je položaj v zvezi s prodajo Nemških železnic povsem drugačen. Če je verjeti napovedim, bo transportni minister jutri nemškemu parlamentu predstavil nov načrt, ki namesto delne privatizacije predvideva liberalizacijo trga, olajšan dostop do nemškega železniškega omrežja za konkurenčne ponudnike in nove investicije v železniško omrežje. Načrti sedanje koalicije imajo posledice tudi za Slovenijo. Po novem vodstvo Nemških železnic denarja, ki je namenjen za investicije v infrastrukturo, ne bi moglo prelivati v tržne segmente ali kupovati podjetij v tujini. Privatizacija železniškega podjetja je s tem praktično ustavljena, nemške železnice pa se vračajo pod okrilje 87. člena ustave, ki državi narekuje "vzdrževanje zanesljivega tirnega transporta."

torek, januar 18, 2011

2010 najtoplejše doslej

Državni center za podnebne podatke Ameriške uprave za oceane in ozračje je pripravil prve ocene globalnih temperatur za lansko leto. Globalna temperatura za leto 2010 je od povprečja 20. stoletja višja za 0,62 stopinje celzija in je enaka dosedanjemu rekordu iz leta 2005, obe leti pa sta najtoplejši odkar so 1880 sistematično začeli meriti temperature. Obdobje med letoma 2001 in 2010 je obenem postalo najtoplejše desetletje doslej. Od doslej najtoplejših let je samo leto 1998 iz prejšnjega stoletja:
2010
2005
1998
2003
2002
2009
2006
2007
2004
2001

Mleko iz biološke pridelave je vendarle bolj zdravo


Lani je ugledna Londonska šola za higieno in tropsko medicino presenetila z objavo raziskave, v kateri so trdili, da hrana iz biološke pridelave ni nič boljša od tiste, ki je pridelana s konvencionalnimi kmetijskimi tehnikami.

Mnogi zagovorniki biološkega kmetijstva se z ugotovitvami niso strinjali, na primeru mleka pa so zdaj postregli z nasprotnimi ugotovitvami. V pravkar objavljeni študiji Univerze Newcastle so raziskovalci predstavili rezultate analize 22 vzorcev mleka, ki so naprodaj v britanskih supermarketih.

Izkazalo se je, da je mleko iz biološke pridelave, v primerjavi s konvencionalno pridelanim mlekom, dejansko bogatejše s hranili in vsebuje več omega 3 maščobnih kislin, manj pa ima škodljivih nasičenih maščob. Raziskovalci opozarjajo tudi na razlike v sestavi mleka glede na letni čas. Običajno mleko namreč pozimi vsebuje opazno več škodljivih maščob, kar je verjetno posledica odvisnosti od umetnih krmil. Vodja raziskave je prepričana, da je z uporabo mleka iz biološke pridelave vnos škodljivih maščob v telo mogoče zmanjšati za kar 30 do 50 odstotkov.

ponedeljek, januar 17, 2011

Nevarna popotnica


Prva velika raziskava o prisotnosti kemikalij v telesih nosečnic je pokazala klavrno popotnico, ki jo otroci danes prinesejo na svet. Strokovnjaki Kalifornijske Univerze, ki so pri bodočih materah ugotavljali 163 različnih snovi, so s presenečenjem ugotovili, da je bila četrtina kemikalij prisotna pri vseh preiskovankah.

Raziskovalci so med drugim odkrili strupene snovi, na primer poliklorirane bifenile (PCB), organoklorinske pesticide, fenole, ftalate, policiklične aromatske hidrokarbonate (PAH) in perklorate. Na veliko presenečenje so v telesih nekaterih nosečnic odkrili sledove insekticida DDT, ki je po svetu prepovedan že več desetletij in snovi, ki preprečujejo gorenje in so v ZDA prav tako že več let prepovedane.

Zaskrbljujoče ni samo dejstvo, da so strupene snovi odkrili pri vseh nosečnicah, pač pa tudi, da so koncentracije posameznih strupov velikokrat presegle meje tveganja. Raziskovalci poudarjajo, da je izvor nekaterih kemikalij dobro znan. Pri 96 odstotkih nosečnic so na primer odkrili nevarne ftalate, ki jih vsebujejo nekatere vrste plastike. Pogoste so tudi kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi kuhinjske posode ali v kozmetiki, medtem ko izvor nekaterih snovi zaenkrat ostaja nepojasnjen.

torek, januar 11, 2011

Barilla bo zamenjala jajca


Največji proizvajalec testenin na svetu je objavil, da namerava v prihodnjih letih povsem opustiti uporabo jajc, ki jih znesejo kokoši, zaprte v kletkah. Barilla bo do konca letošnjega leta zagotovila, da bo najmanj 45 odstotkov jajc prevzela od dobaviteljev, pri katerih se kokoši v prireji lahko prosto gibljejo.

Italijanski proizvajalec testenin se z odločitvijo prilagaja zahtevam ameriškega trga, saj sta državi Michigan in Kalifornija že prepovedali gojenje kokoši v kletkah, podobne zakone pa bodo v prihodnjih letih verjetno sprejele tudi druge zvezne države. Vsi večji ameriški proizvajalci hrane so izziv že sprejeli. Tako so se jajcem zaprtih kokoši odpovedali pri Kraftu, Sari Lee, Burger Kingu, Wendy's, zamenjave dobaviteljev pa so napovedali tudi pri Helmann's majonezi in celo v nizkocenovnih marketih, pri Wal-Martu in Costcu.

ponedeljek, januar 10, 2011

Hiše iz kart


Kot so poznavalci že nekaj časa napovedovali, je na vrsto prišla Portugalska. Evropska centralna banka je danes pričela odkupovati večje količine pet in desetletnih portugalskih obveznic, da bi s tem preprečila sesutje njihove vrednosti. Centralna banka naj bi danes odkupovala tudi grške in irske papirje.

Analitiki napovedujejo, da bo Portugalska kmalu prisiljena zaprositi za finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, kot sta je že deležni Grčija in Irska, saj bo letos potrebovala med 50 in 100 milijardami evrov. Znesek je primerljiv z obsegom pomoči Irski, ki si je nedavno zagotovila 80 milijard.

Kako izpostavljene so druge evropske države? V letu 2009 so imele najvišji delež tujih dolgov v odstotkih kosmatega proizvoda:
Luksemburg 3854%
Irska 1004%
Nizozemska 470%
Velika Britanija 416%

z najvišjim primanjkljajem pa so se ponašale:
Grčija 15.4%
Irska 14.4%
Velika Britanija 11.4%
Španija 11.1%

Kdo bo naslednji?

Elektrika ne vleče

Avtomobilska industrija po letih nazadovanja svetu kaže prijaznejše lice. Koliko je nova podoba treh velikih iz Detroita posledica uspešnih bankrotov in prestrukturiranj z javnim denarjem in koliko inovativnega električnega zagona, bo pokazal čas, dejstvo pa je, da je avtomobilska industrija v razvitem svetu čedalje bolj odvisna od starih tehnologij in državnih sredstev.

Obamova administracija je za razvoj električnega pogona namenila 2,4 milijarde ameriških dolarjev (1,8 milijarde evrov) javnega denarja. Rezultati? General Motors, prejemnik desetine sredstev, je decembra pričel dobavljati prve Volte. Ford, ki se je pred dvema letoma bankrotu izognil z lastnimi sredstvi, a je bil prav tako deležen subvencij, bo prihodnji petek predstavil svoj električni izdelek v podobi novega Focusa. Tega nameravajo izdelovati v štirih različicah: s klasičnim bencinskim pogonom, kot hibrid, hibrid z možnostjo polnjenja akumulatorjev in kot povsem električni avto.

Električnim obetom navkljub pa ostaja ameriški trg trdno v krempljih naftnih trgovcev. Še več, ameriška ljubezen do poltovornjakov in velikih avtomobilov ni prešla. Pretežni del dobička od prodaje so še zmeraj ustvarili z večjimi vozili. Ford je lani recimo prodal enkrat več poltovornjakov, kot osebnih avtomobilov. Prodaja klasičnih hibridov je padla za osem odstotkov in zdaj zajema le še dva odstotka od 11,6 milijona avtomobilov, kolikor so jih lani prodali v Ameriki. Analitiki so si zato edini: investicije v električni pogon se ne bodo splačale še kar nekaj časa, če se bodo sploh kdaj.

petek, januar 07, 2011

... in dražijo hrano


FAO, organizacija za hrano in kmetijstvo Združenih narodov je sporočila, da so se cene prehrambenih surovin v decembru ponovno dvignile na raven iz leta 2008. Podražitve hrane pred dvema letoma, največje v zadnjih treh desetletjih, so sprožile val nemirov v nerazvitih državah, ki najbolj občutijo nihanja cen osnovnih prehrambenih surovin.

Kljub rekordni letini riža, največji doslej, so izjemni vremenski pojavi, ki jih povezujejo s podnebnimi spremembami: katastrofalne poplave v Pakistanu in suša v Rusiji in Ukrajini, preplašili svetovne trge. Od lanskega poletja strmo naraščajo cene sladkorja in maščob, sledijo jim tudi cene žita. V povprečju so se prehrambene surovine lani podražile za četrtino.

Tudi prihodnost ni obetavna. Zaradi suše v Argentini naraščajo cene soje, poplave v Avstraliji pa bodo žito še dražile. Če k temu prištejemo naraščanje cen nafte, ki je prejšnji mesec presegla 90 ameriških dolarjev za sod, to pa bo posredno vplivalo na ceno koruze za biogoriva, podražitvam ni videti konca.

Podnebne spremembe delijo Ameriko

Raziskovalni center Pew, ki redno spremlja ameriško javno mnenje ugotavlja da se prepričanje ljudi v zvezi s podnebnimi spremembami zadnja leta precej spreminja in da delež skeptikov iz leta v leto narašča.

Okrog dve tretjini Američanov zdaj verjame, da se je temperatura zemlje v zadnjih desetih letih zvišala, medtem ko je bilo takih leta 2006 skoraj osemdeset odstotkov. Da segrevanje ozračja povzročajo človekove aktivnosti oziroma da je naraščanje zemeljskih temperatur posledica izgorevanja ogljikovodikov, jih je danes prepričanih le še tretjina, pred štirimi leti pa jih je temu verjela še polovica.

Prepričanje Američanov o podnebnih spremembah, kot kažejo ankete, je odvisno predvsem od politične pripadnosti. Tako je kar 80 odstotkov demokratov prepričanih, da se je zemlja v zadnjem desetletju segrela, medtem ko je med republikanci takih manj kot štirideset odstotkov.

četrtek, januar 06, 2011

Wikileaks razkriva biotehnološki lobi


Dolgo časa je znano, da ameriška administracija aktivno spodbuja širitev genetsko spremenjenih poljščin. Depeše ameriške diplomacije, ki jih je prejšnji teden razkril Wikileaks znova potrjujejo, da Washington pri uveljavljanju interesov ameriških biotehnoloških proizvajalcev ne izbira sredstev.

Ena od depeš, ki je bila poslana v Washington pred tremi leti, potem, ko je francoska vlada zavrnila legalizacijo Monsantove genetsko spremenjene koruze, poziva Washington k povračilnim ukrepom. Pritisk naj bi izvajali na EU kot celoto, pa tudi na države članice, ki so najbolj vnete nasprotnice genetsko spremenjenih poljščin. Ameriški diplomati v sporočilih sicer priznavajo, da bo boj za legalizacijo v Evropi dolgotrajen, zato je potrebno pripraviti dolgoročno strategijo sodelovanja z evropskimi proizvajalci.

Depeše kažejo, da je bil pritiskov za legalizacijo genetsko spremenjenih poljščin deležen tudi Vatikan in sicer zato, ker veliko katoliških škofov v nerazvitih državah odkrito nasprotuje prodaji semenskega materiala, ki kmete spravlja v odvisnost od sredstev za kaljenje in zaščito rastlin. Ameriški diplomati so v pritiskih na Sveti sedež videli možnost za hitrejšo liberalizacijo biotehnologije v katoliških državah, a so bili, kot je razvidno iz depeš, nad negativnim odzivom Vatikana razočarani. Več uspeha so imeli, kot kažejo dokumenti, s Špansko vlado. Ta se je v komunikaciji z Američani skrivaj zavzemala za liberalizacijo biotehnologije na Stari celini in se celo obrnila na Washington s prošnjo, naj stopnjuje svoj pritisk na EU. V eni od depeš so ameriški diplomati optimistično zapisali: "Če pade Španija, pade Evropa."