Google proti podnebnim spremembam

Ameriški gigant Google se je odločil, da se bo lotil podnebnih sprememb. S projektom imenovanim Project Sunroof lahko zdaj preverite, koliko sončnih celic imate lahko na domači strehi, koliko sonca ta generira in koliko denarja bi zaslužili, če bi elektriko prodali. Za vse to morate v aplikacijo zgolj vnesti svoj domači naslov. Žal je za enkrat na voljo le v delu Kalifornije in v Bostonu.

Potresi v Ameriki vse pogostejši

Oklahoma je lani doživela 500 potresov z magnitudo, višjo od 3 stopnje, kar je nenavadno za državo, ki je še pred desetletjem komaj zaznala kakšno tresenje tal. Odkar pri črpanju nafte in plina v ZDA uporabljajo metodo hidravličnega lomljenja kamnin, se potresi pojavljajo vse pogosteje, celo na območjih, ki so doslej veljala za seizmično neaktivne.

Vse več je dokazov, da pogostejše tresenje tal povzroča nova tehnologija, čeprav imajo njeni zagovorniki bržkone prav, ko trdijo, da drobljenje kamnin v globinah zemlje smo po sebi še ne izzove potresov. Na podlagi zadnjih raziskav je namreč mogoče zaključiti, da se težave začno na površini, ko se vrtalci skušajo znebiti stotin tisočev kubičnih metrov onesnažene vode, ki priteče iz globin. Da z njo ne bi onesnažili površinskih voda, jo najpogosteje spet črpavajo nazaj v zemljo, pri tem pa podrejo krhko ravnovesje, ki vlada v prelomnih conah. Odpadna voda najverjetneje zmanjša trenje na prelomih, pri tem pa se sprožijo potresi. 

Ameriška geološka služba je sporočila, da so potresi zdaj pogostejši v Alabami, Arkansasu, Koloradu, Kansasu, v državah New Mexico in Ohio ter v Teksasu in ker tam doslej gradbeni predpisi niso zahtevali posebnih protiseizmičnih ukrepov, zakonodajalci že razmišljajo o spremembah.

Bakterije v New Yorku

Raziskovalci so nam že večkrat postregli z ugotovitvami, koliko mikroorganizmov je najti na javnih mestih, v hotelih, na straniščih, razkrili so celo bakterije z mobitelov. Zdaj so se ameriški mikrobiologi lotili še javnega transporta in pri analizi mikroorganizmov s postaj New Yorške podzemne železnice so prišli do zanimivih zaključkov. 

Po pričakovanju so odkrili precej nevarne bakterije, recimo različne seve E-coli ali take, ki povzročajo meningitis, naleteli pa so tudi na povsem nedolžne, kot so na primer mlečnokisle bakterije, ki jih uporabljajo pri izdelavi mozzarelle in ki več povedo o prehranjevalnih navadah potnikov kot o njihovi higieni. 

Na eni od postaj z južnega dela Manhattna, ki se je med divjanjem orkana Sandy znašla pod vodo, so raziskovalci, še po dveh letih naleteli na pretežno morske bakterije, na znameniti postaji Penn pa so lahko z opazovanjem bakterij, ki navadno prebivajo v prsti, na uro natančno določili, kdaj v mesto prihajajo ljudje iz okolice. Največje presenečenje pa je raziskovalce čakalo ob zaključku triletne študije. Za več kot polovico mikroorganizmov s postaj podzemne železnice, ki jo dnevno obišče štiri milijone ljudi, raziskovalci niso mogli ugotoviti izvora, saj niso ustrezale nobeni že opisani vrsti. 

Hidravlično lomljenje kamnin je po tihem spremenilo svet

Združene države so ponovno energetska velesila. Potem ko so prehitele Savdsko Arabijo in Rusijo po načrpani nafti, so zdaj prvaki tudi v proizvodnji zemeljskega plina, za vse pa se imajo zahvaliti hidravličnemu lomljenju kamnin. 

Nove izboljšave tehnologij, ki so v zadnjih letih podvojile količino načrpane nafte v Teksasu, za katerega je še pred desetletjem veljalo, da ima nahajališča počrpana, so okrepile Ameriški položaj v svetu, preprečujejo pa tudi podražitve nafte na svetovnem trgu, kakršnim smo bili v zadnjih desetletjih priča ob vsakem izbruhu nasilja v Arabskih državah.

A tehnološki razvoj hidravličnega lomljenja kamnin se, kljub okoljskim omejitvam, kot so onesnaženja vodonosnikov in umetno izzvani potresi, nadaljuje. Tehnika, pri kateri v vrtino vbrizgavajo vedno večje količine peščenih raztopin in izboljšave vrtalnih tehnik obetajo nadaljnje povečanje izplena in ko jih bodo nekoč pričeli uporabljati tudi na drugih nahajališčih po svetu, utegne cena nafte celo pasti. Medtem ko države, združene v naftnem kartelu OPEC že bijejo plat zvona, saj je hidravlično lomljenje v pičlih dveh desetletjih energetsko sliko sveta obrnilo na glavo, si Ameriške naftne družbe manejo roke, novo tehnologijo trdno držijo v svojih rokah. 

Sončna elektrarna pobija ptice

Ko so spomladi v Kaliforniji zagnali največjo solarno elektrarno na svetu, si njeni snovalci niso niti predstavljali, kako smrtonosen davek bo terjala. Ivanpah, ki zagotavlja električno energijo za 140.000 kalifornijskih domov, postaja ekološka bomba. 

Elektrarna s 300.000 natančno postavljenimi zrcali usmerja sočne žarke proti 140 metrov visokim stolpom, kjer so nameščene turbine. Skoncentrirani sončni žarki segrevajo vodo, ki poganjajo generatorje. A pri novi, okolju prijazni tehnologiji v sredi nenaseljene puščave Mohave se je pokazla pomanjkljivost. Temperatura v bližini stolpov naraste na 400 stopinj celzija in ptice, ki se znajdejo v njihovi bližini, so ujete v smrtonosno past. 

Zgroženi ornitologi zdaj popisujejo mrtve živali, v povprečju elekrarna zahteva na desetine ptic dnevno, inženirji pa mrzlično iščejo način, kako bi ptice odgnali iz bližine smrtonosnih stolpov.

Hidravlično lomljenje sproža potrese

Tehnologija hidravličnega lomljenja kamnin, s katero so Američani postali energetska velesila, ima  tudi temnejšo plat. Ameriška geološka služba ugotavlja, da je na območjih, kjer novo tehnologijo uporabljajo za pridobivanje nafte, vedno več potresnih sunkov.  V zadnjih štirih letih so v osrednjem in vzhodnem delu ZDA zabeležili več kot sto potresov z magnitudo 3 ali več, pred uvedbo hidravličnega lomljenja kamnin pa so jih na istem območju zaznali le 20. Zdaj sklepajo, da je prav nova tehnologija odgovorna za pogostejše tresenje tal.

Zakaj natančno se potresi prožijo, ostaja nepojasnjeno. Geologi sklepajo, da ne gre neposredno za hidravlično olmljenje kamnin, pač pa za pogostejše vdore vode v prelomne cone. Voda tam zmanjša trenje in s tem se sproži potresni sunek. Pri hidravličnem lomljenju kamnin na površje namreč pogosto pridre veliko podzemne vode, ki se je naftna podjetja, da z njo ne bi onesnažili površinskih voda, pogoso znebijo tako, da jo črpajo nazaj v podzemlje, z njo podmažejo prelome in povzročijo tresenje tal. 

Američani postajajo naftna velesila

Po zadnjih podatkih Mednarodne agencije za energijo se Združene države bliskovito vzpenjajo po lestvici največjih pridelovalk nafte. Od 90 milijard sodov (vsak drži 158 litrov nafte), kolikor jih dnevno načrpajo na svetu, Američani pridobijo 8 milijard sodov. Glede na hitro rast proizvodnje, leta 2005 so načrpali komaj polovico sedanje količine, je ponovni razcvet nafte na drugi strani Atlantika mogoče pripisati zlasti sodobni tehnologiji.

Skoraj polovica ameriške nafte zdaj spet prihaja iz nahajališč v Severni Dakoti in Teksasu, ki so veljala za izčrpana. Američani očitno dobro izkoriščajo sodobne tehnologije vrtanja in ekstrakcije, saj so edini, ki s hidravličnim lomljenjem kamnin pridobijo tolikšne količine nafte, da z njimi konkurirajo konvencionalnim nahajališčem. Ob ohranjanju sedanjih trendov je mogoče pričakovati, da bodo že do konca desetletja postali največja svetovna pridelovalka nafte. Ambicioznemu programu biogoriv, ki ga je med svojim mandatom pripravil predsednik Bush, so zdaj šteti dnevi.

Z raketo v sij

Pred dnevi je NASA eno od svojih raket, namesto v vesolje, usmerila v severni sij. Med prvim tovrstnim poletom so skušali stokovnjaki zbrati čim več podatkov o atomskih delcih in električnih poljih, ki nastajajo v tem skrivnostnem naravnem pojavu.

Polet s posebnega, v ta namen pripravljenega vzletišča na Aljaski, so morali od začetka leta že dvakrat odpovedati, saj se ustrezni sij nikakor ni hotel prikazati. Misija je namreč namenjena preučevanju vjugastih oblik, ki se pogosto razvijejo v aurorah. V tretje jim je zdaj uspelo in NASA napoveduje, da bomo kmalu bolje razumeli, kaj se dogaja v naravnem pojavu, ki že od nekdaj buri človeško domišljijo.

 

Amerika ima mraza manj

V tednu, ko zmrzuje več kot polovica Američanov, so se ponovno oglasili nasprotniki teorije podnebnih sprememb. A naj bo njihova argumentacija še tako prepričljiva, statistika jih ponovno postavlja pod vprašaj.

 

V zadnjih 115 letih, odkar v ZDA merijo temperaturo, so našteli vsega 58 dni, ko se je temperatura v povprečju spustila pod -7,7 C (18 F). Od leta 1900 so meteorologi zelo hladne dni izmerili vsaka štiri leta, a zdaj so vse redkejši. Med letoma 1970 in 1989 so jih našteli še dvanajst, v zadnjih 24 letih pa ni bilo nobenega. Dan, kot je bil hladni ponedeljek, ko so se teperature v polovici države spustile pod ledišče, so zadnjič doživeli pred sedemnajstimi leti.

 

Odgovor na vprašanje, zakaj se je hladni polarni zrak prav letošnjo zimo spustil proti jugu, zajel osrednje dele ZDA z Vzhodno obalo, ter po vseh teh letih državo ponovno vkleščil v led, je veliko težje najti. Po mnenju večine ameriških meteorologov gre za izjemni dogodek, a mnogi od njih ne izključujejo, da bi se utegnil, v spremenjenih klimatskih pogojih, ponavljati pogosteje. Mnogi od njih letošnje neobičajne vremenske pojave na obeh straneh Atantika pripisuje spremenjenim oceanskim tokovom. Če namreč simulacije držijo, lahko neobičajna dinamika Zalivskega toka tudi v prihodnje sproža pogostejše viharje na Britanskem otočju ter hladne valove v ZDA, kakršnim smo priča letošnjo zimo.

 

Krzneni plašči za brezdomce

Potem ko je Vzhodno obalo ZDA zajelo snežno neurje in so se temperature spustile globoko pod ledišče, se je organizacija proti mučenju živali Peta odločila za presenetljiv ukrep. Skupaj z dvema dobrodelnima organizacijama, ki skrbita za brezdomce v Detroitu, so se pri Peti odločili, da tistim, ki živijo na ulicah, razdelijo krznene plašče.

Organizacija, ki si že leta prizadeva za bolj spoštljiv odnos do živali in zavrača vsakršno uporabo krzna v modi, se je za ta, po njihovih besedah skrajni ukrep odločila v prepričanju, da imajo »le tisti, katerih življenja so ogrožena, pravico do krznenih izdelkov.« Peta, ki jo podpira vrsta znanih Američanov, prejme vsako leto na tone krznenih oblačil , ki so se jim njihove lastnice odpovedale v prepričanju, da gojenje živali za izdelavo oblačil ni več etično sprejemljivo.

Oreščki so zakon!

 

 

Dolgo časa zapostavljeni zaradi visoke vsebnosti maščob, postajajo oreščki pravi nutricionistični hit. Najdaljša raziskava doslej, začela se je že v davnih osemdesetih, je zdaj nedvomno pokazala, kako koristni so.

 

V študiji, v kateri so več kot dve desetletji spremljali zdravje zdravnikov in medicinskega osebja v ZDA, skupaj 76.000 žensk in 42.000 moških, se je potrdilo, da več, ko jih zaužijemo, bolj koristijo našemu zdravju. Med tistimi recimo, ki so jih uživali najmanj petkrat tedensko, jih je kar 29% manj umrlo zaradi srčnih obolenj, 24% zaradi bolezni dihal in 11% zaradi raka. 

 

Izsledki za poznavalce niso presenečenje, saj poleg rib predstavljajo enega od poglavitnih virov omega-3 maščobnih kislin, ki so se izkazale v mnogih drugih raziskavah. Kar pa je raziskava vendarle novega razkrila, pa je, da med orehi, lešniki in mandlji, torej med »pravimi« oreščki in arašidi, ki so v resnici stročnica, ni nutricionističnih razlik. Pravi ali nepravi torej, oreščki so zdaj tudi uradno koristni zdravju.

Američani opuščajo biogoriva

 

Potem ko je postalo jasno, da biogoriva iz poljščin prinašajo več škode kot koristi, jih zdaj opušča celo Obamova administracija. Zadnjih šest let so morale ameriške naftne družbe bencinu vsako leto dodajati vse več etanola, zdaj pa je tamkajšnje ministrstvo za okolje predlagalo, da količino alkohola postopno zmanjšajo. 

Opuščanje programa biogoriva iz koruze, s katerim si je politika kupovala glasove na podeželju, ni naključje. Odkar so v Teksasu razvili metodo hidravličnega lomljenja kamnin (fracking), nihče več ne govori o naftnem mrku. Nasprotno, Američani vsako leto načrpajo vse več nafte in z 11 milijoni sodčkov (548 milijoni ton) naj bi do konca desetletja prehiteli tako Ruse, kot Arabce ter se povzpeli na svetovni vrh proizvajalk nafte.

Ob začetku programa spodbujanja predelave koruze v etanol je Bush obljubljal, da bodo ZDA z biogorivom ”močnejše, čistejše in varnejše.” A zato, da bi pridelali zadostne količine koruze, so zasuli na milijone hektarov mokrišč, posekali mejice in gozdne meje, z umetnimi gnojili in pesticidi onesnažili vodonosnike, rezultatov pa od nikoder. Edini dosežek obveznega dodajanja etanola naftnim derivatom tako ostaja enkrat višja cena koruze. Danes zato mnogi verjamejo, da je tehnologija hidravličnega lomljenja kamnin manj škodljiva,kot program spodbujanja biogoriv iz prehranskih surovin.  

Tesla v plamenih

Prvak med električnimi avtomobili, ameriški Tesla, je nepričakovano zašel v težave. Potem ko se je vrednost delnic podjetja, v katerega vlagajo denar predvsem kalifornijski bogataši, v prvih mesecih letos povečala kar za šestkrat, zdaj že drugi dan pada in težavam kar ni videti konca. Razlog je posnetek, ki je zakrožil po spletu in tržno kapitalizacijo ameriškega proizvajalca električnih avtomobilov olajšal kar za 3 milijarde dolarjev.

Za Teslin polom je bil usoden posnetek, ki prikazuje enega od njegovih avtomobilov, model S v plamenih. Požar naj bi povzročile litij ionske baterije, kakršne uporabljamo v prenosnih napravah in ki so povzročile težave tudi pri Boingovem Dreamlinerju. Doslej varnost Modela S, ki velja za najbolje prodajan Teslin izdelek, niti Roadsterja, njihovega prvega električnega avtomobila ni bila pod vprašajem. Po prevoženih 180 milijonih kilometrov je avto s posnetka pvi, ki je končal v plamenih. 

Michelle proti odvečnim kilogramom

Potem ko je ameriška prva dama pred tremi leti pričela s kampanjo proti debelosti otrok, so statistiki lani prvič zaznali, da epidemija debelosti med ameriško šolsko mladino pojenjuje. Gibanje za bolj zdravo otroštvo, pridružil se ji je celo medijski gigant Walt Disney, ki je iz svojih televizijskih kanalov, spletnih strani in zabaviščnih parkov pregnal oglase za nezdravo otroško hrano, se ta teden nadaljuje v Beli Hiši.

Michelle bo tam gostila predstavnike prehrambene industrije, oglaševalce, prehranske strokovnjake in starše ter skušala industrijo in medije prepričati, da se prostovoljno odpovedo oglaševanju nezdrave hrane otrokom. Vse več študij namreč s prstom kaže na tržnike, ki naj bi bili glavni krivec za epidemijo debelosti med otroci. Če bi ameriška prehrambena industrija in mediji manj časa namenjali oglaševanju nezdrave hrane in bolj spodbujali zdrave navade, tako strokovnjaki, bi veliko manj otok postalo žrtev odvečnih kilogramov. 

Potem ko ne administraciji, ne ameriškemu kongresu v zadnjih letih ni uspelo omejiti nezdrave povezave med prehranskim lobijem, oglaševalci in politiko, skuša Michelle zdaj z medijskim pritiskom iz Bele hiše doseči, da bi se industrija prostovoljno odpovedala propagiranju nezdravih izdelkov in uporabi priljubljenih otroških junakov na zavitkih, ki jih trži otrokom.  

Američani vozijo manj

 

Ljubezen Američanov do avtomobila očitno postaja stvar preteklosti. Potem ko so vsako leto prevozili več, se je količina prevoženih kilometrov zdaj zmanjšala za skoraj desetino in se nikakor noče vrniti na predkrizno raven.

Povprečni Američan po zadnjih podatkih transportnega ministrstva prevozi toliko, kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vse več pa je znakov, da avto ljudem več ne daje nekdanjega občutka svobode. Zanimivo je, da imajo v ZDA zdaj, po krizi, več voznic, kot voznikov, a daleč najbolj industrijo skrbi, da avtomobilizem zapuščajo mladi. Delež voznikov med dvajsetim in tridesetim letom se, tako kot drugod v razvitih državah, tudi v ZDA iz leta v leto zmanjšuje, prometno dovoljenje pa jim vse manj predstavlja vstopnico v odrasli svet.

Preprosto, Američani so se naveličali naraščujočih cen bencina, drugih stroškov in cestnih zastojev. Raziskave kažejo, da na spremembo obnašanja vpliva predvsem internet. Več ljudi se druži na socialnih omrežjih, kupuje s spleta, obenem pa narašča uporaba javnega transporta, kolesarjenje in hoja. 

Vse manj sladkih pijač

 

Ameriška ljubezen do Coca-Cole in drugih pijač z ogljikovim dioksidom, ki jih popularno imenujejo soda, se kot kaže ohlaja. Opozorila o škodljivosti sladkanih pijač in kampanje proti debelosti se očitno poznajo tudi na prodaji. Trije vodilni ameriški proizvajalci pijač ponovno poročajo o padcu prodaje, Coca-Cola za štiri odstotke, Dr Pepper za tri, PepsiCo pa podatkov ne želi razkriti, zatrjuje le, da gre za »enomestno število«. 

Američani namesto sladkanih pijač vse pogosteje posegajo po ustekleničeni vodi in energetskih pijačah z manj kalorijami, poskusi sodavičarjev, da obudijo stare dobre čase pa doslej niso obrodili sadov. Prodaje niso popravile niti oglaševalske kampanje, ki so promovirale gibanje, to pa naj bi omogočilo brezskrbno uživanje v sladki pregrehi, niti nove izdaje pijač brez sladkorja. Statistični podatki kažejo, da prodaja v ZDA upada že od leta 1998 in vse kaže, da se bodo morali sodavičarji za boljše rezultate podati na tuje trge.

Amerika ni več najdebelejša

Amerika je s tretjino predebelih ljudi dolgo veljala za svetovno rekorderko. Zadnje poročilo Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) pri Združenih narodih pa kaže, da je svoje prvenstvo izgubila. Za deželo z največ debelimi ljudmi po novem velja Mehika. Slovenija si je s 27% predebelih zaslužila 14. mesto in pristala daleč pred Madžari in Britanci, ki so doslej veljali za najobilnejše Evropejce.

Monsantova neznanka

 

Potem ko so na njivi v Oregonu pred tedni odkrili gensko spremenjeno pšenico, ki nikoli ni dobila dovoljenja za pridelavo, se je včeraj prvič oglasil tudi lastnik sporne sorte, razvpiti Monsanto. Predstavniki podjetja so potrdili, da gre pri najdbi za njihovo gensko spremenjeno pšenico, odporno na preparat Roundup, a obenem zanikali vsakršno odgovornost za izgubo semena ali kontaminacijo. V državah Oregon in Washingoton so po njihovih besedah doslej testirali 31.200 različnih vzorcev pšenice, a med njimi ni bilo najdene gensko spremenjene sorte, vsi poskusi pa naj bi potekali brez kakršnihkoli zapletov.

Največji pridelovalec semen na svetu, ki na leto obrne kar 13,5 milijard dolarjev, večino dobička danes ustvari z genetsko spremenjenimi sortami koruze. Najdba njihove pšenice po devetih letih, odkar naj bi jo odpeljali nazaj v laboratorije oziroma uničili, tako ostaja popolna uganka. Zagovorniki gensko spremenjenih pridelkov zdaj namigujejo, češ da gre za načrtovano akcijo, s katero naj bi oslabili semenskega giganta, ki mu na svetovnem trgu zadnji čas pojema moč, nasprotniki pa so prepričani, da je oregonska najdba zgolj še en dokaz o nevarnosti gensko spremenjenih organizmov. Kratko pa so spet povlekli pridelovalci, saj so se cene ameriškega žita v zadnjih dneh znižale, prepoved uvoza na Japonsko in v Korejo pa ostaja v veljavi.

Monsantu je ušla pšenica

Pred mesecem dni so na njivi v Oregonu naleteli na nenavadno pšenico. Ker je zrasla potem, ko so sosednje posevke škropili z razvpitim preparatom Roundup, je sum takoj padel na gensko spremenjeno sorto. Še bolj skrivnostna pa je najdba postala potem, ko se je razvedelo, da so na istem polju leto poprej gojili običajno ozimno žito, sumljivi klasi pa so spomladanske sorte. 

Ta teden so ameriške oblasti končno priznale, da je na polju v Oregonu zrasla Monsantova genetsko spremenjena sorta, ki ne le, da nikoli ni dobila dovoljenja za pridelavo, pač pa tudi, da jo je podjetje nehalo preizkušati že davnega leta 2004. Po uradnih podatkih je Monsanto od leta 1994 gensko spremenjeno pšenico testiral na 279 poskusnih poljih, a pred desetletjem so razvoj pšenice opustili in se posvetil koruzi. Z njo so se namreč iz humane prehrane, s katero niso uspeli prodreti po svetu, skušali umakniti na bolj dobičkonosno področje pridelave biogoriv.

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo zdaj ugotavlja, kako je skrivnostna pšenica, ki nikoli ni zaključila testiranj, sploh lahko prišla na polje. Glede na pravila ravnanja s poskusnimi sortami gensko spremenjenih rastlin, ki bi jih po testnem obdobju morali uničiti, oregonska najdba Monsantove pšenice ostaja zavita v tančico skrivnosti. Oddaljenost od nekdnjih poskusnih polj in čas, ki je pretekel od zadnjih testiranj, praktično izključujeta možnost navzkrižne oprašitve. Dokler Ameriške oblasti ne bodo našle krivca, pa bodo najdbo plačali ameriški izvozniki, ki s pšenico sicer zaslužijo okrog 8 milijard dolarjev letno. Na novico so se že odzvali uvozniki, Južna Koreja in Japonska sta uveljavili začasno prepoved, Evropska komisija pa je pozvala k ustreznemu preverjanju pošiljk iz ZDA.

 

Električni avtomobili so neuspeh

 

Administracija je obljubljala, da bo čez dve leti na cestah milijon električnih vozil, a napovedi o elektrifikaciji ameriškega avtomobilizma so bile očitno preveč optimistične. Na največjem avtomobilskem trgu so lani uspeli prodati borih 53.000 električnih vozil in pol milijona hibridov, kar je zaleglo le za tri odstotke trga. Podobno neuresničljive so napovedi za najbolj obetavno tržišče, Kitajsko. Od obljubljenih pol milijona električnih vozil do leta 2015, so jih lani uspeli v promet spraviti 13.000.

Davčne olajšave, s katerimi skušajo povsod po svetu spodbuditi opuščanje fosilnih goriv, očitno ne zaležejo. Ameriška vlada recimo, za vsako vozilo ponuja do 5.800€ (7.500$) davčne olajšave, a pri cenah električnih avtomobilov to očitno ni dovolj. Najbolje prodajani ameriški avto, General Motorsov Volt, je po odbitku davka s 25.000€ (32.500$) še zmeraj precej dražji od podobnih vozil s konvencionalnim pogonom. Zadnji dokaz, da električna vozila, bržkone zaradi cene, izgubljajo bitko z motorji na notranje izgorevanje prihaja iz Izraela. Better Place, podjetje, ki naj bi v sodelovanju z Renaultom trgu prvi ponudil konkurenčni sistem električnih vozil, je ta teden končal v stečaju.