Vrtoglavo naraščanje cen, nezadostna ponudba hrane na svetovnem trgu in grožnja pred lakoto globalnih razsežnosti, procesi, ki so ponovno razvneli razpravo o uporabi genetsko spremenjenih poljščin.
Medtem, ko se je Evropska unija zadnja leta uspešno branila pred genetsko spremenjenimi pridelki, so se tovrstne poljščine širile po svetu. Kljub temu, da polovica pridelka genetsko spremenjenih kultur še zmeraj izvira iz ZDA, so se taboru uporabnikov GSO v zadnjih letih pridružile tudi druge pomembne pridelovalke in izvoznice hrane: Kanada, Argentina in Brazilija. Uvedbo genetsko spremenjenega riža je napovedala tudi Kitajska.
Verjetno ni naključje, da so bile zadnja leta pri širitvi GSO najuspešnejše tiste kulture, ki jih gojijo za predelavo v biogoriva: oljna repica, soja, v prvi vrsti pa koruza. Tri četrtine lanskega ameriškega pridelka koruze so predstavljale genetsko spremenjene sorte, petino celotnega pridelka bodo predelali v bioetanol. Ameriške subvencije za predelavo poljščin v gorivo so, skupaj z Evropsko neformalno politiko zapiranja vrat vplivale tudi na cene: tona genetsko spremenjene koruze na svetovnem trgu je že za okroglih 100 ameriških dolarjev ali za tretjino nižja od konvencionalnega pridelka.
Razlika je tolikšna, da vpliva na ekonomiko prireje mesa. Strah pred tiho liberalizacijo GSO v Evropi zato postaja vedno bolj realen. Predsednik sveta za kmetijstvo Evropskega parlamenta je zadnji val podražitev hrane komentiral, češ da bodo Evropejci glede genetsko spremenjenih pridelkov postali "večji realisti" in dodal: "Njihova srca lahko bijejo na levi (proti GSO), a njihovi žepi so prav gotovo na desni." Predsednik združenja Britanskih živinorejcev je že zahteval sprostitev uvoza krmil, ki vsebujejo GSO. Kot braniki Evrope pred genetsko spremenjenimi poljščinami tako zdaj nastopajo predvsem veliki Evropski poljedelci: Francozi, Italijani, celo Romuni.
Toliko večje razočaranje za tabor zagovornikov hitre vpeljave GSO z namenom stabilizacije cen ter povečanja produktivnosti so prinesle zadnje akademske raziskave. V začetku meseca so na Švedskem objavili rezultate večletne raziskave, ki je dokazala, da genetsko spremenjena oljna repica na poljih ostane tudi desetletje po pridelavi in z navzkrižno polinacijo lahko povzroča nenadzorovano širjenje GSO v okolje. Slabih novic za zagovornike genetsko spremenjenih poljščin pa s tem še ni konec. Triletna raziskava Univerze Kansas je nedavno potrdila to, na kar so že nekaj časa namigovali pridelovalci soje: pridelki genetsko spremenjene sorte so za 10% manjši, kot pridelki konvencionalnih sort.