V senci japonskega potresa se je v petek v Bruslju odvijal maratonski vrh, na katerem so Evropski voditelji držav evroskupine odločali o prihodnosti skupne valute. Če je pred tedni nemški predlog o večjem poenotenju gospodarskih politik naletel na burno nasprotovanje manjših in bolj zadolženih članic, so na tokratnem vrhu, dejansko sta ga vodila francoski predsednik in nemška kanclerka, mali ubogljivo obmolknili.
Rezultati so pričakovani: začasni sklad za reševanja evra je s 440 milijardami zdaj večji za 190 milijard, namenjenih oslabljenim gospodarstvom. Ob preoblikovanju sklada, leta 2013 bo šibkejšim članicam služil kot stalni garant za nova posojila in kot vir likvidnih sredstev, v prvi vrsti bo namenjen za neposredne nakupe obveznic držav v težavah.
Evroskupina je v soboto pokazala korenček: Grčiji so zaradi dobrega obnašanja omilili posojilne pogoje, Portugalska pa je bila posebej pohvaljena zaradi vzornega zategovanja pasu. Ni pa se manjkalo tudi palice: dobila jo je Irska, ki si je drznila braniti svojo, pol nižjo stopnjo davka na dobiček podjetij. Ta trenutno še znaša 12,5%, kar je pol manj od drugih držav, predvsem seveda od Nemčije in Francije. V soboto zjutraj je postalo jasno, da temu ne bo več dolgo tako.
Vseh 17 držav, članic evropakta je namreč pristalo na poenotenje proračunskih politik, vključno s harmonizacijo davkov in socialnih politik. To naj bi v prihodnje preprečilo ponovitev grške tragedije. Z odločitvijo se države, članice evrozone poslavljajo od avtomatičnega usklajevanja plač z inflacijo in pristajajo na nov način odločanja o pokojninski dobi, vse skupaj uokvirjeno v omejitev zadolževanja. Kdor se ne bo uklonil, je bilo jasno sporočilo Merklove in Szarkozija, bo imel težave, če ne prej, enkrat letno, ko bodo šefi vlad in držav evroskupine na vrhu "potrdili napredek omahujočih članic." Merklova je definitivno zmagala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar