Parizu bodo zavladali pešci

Ta vikend se bodo prislovično hrupni Pariški bulvarji ovili v tišino. Na prvi Dan brez avtomobila bo promet v središču francoske prestolnice zastal za sedem ur, če bodo Parižani domislico sprejeli, naj bi bilo središče mesta vsako nedeljo brez vozil. 

Od enajste dopoldne do šeste popoldne se bo mogoče sprehoditi ali prosto kolesariti od Slavoloka zmage do Trga de la Bastille, velemestnim ulicam okrog znamenitosti, kot sta na primer Notrdamska katedrala ali Eifflov stolp, pa bodo zavladali pešci. Županja Anne Hidalgo, ki je bila lani izvoljena tudi zaradi obljube, da bo uredila mestni promet, je prepričana, da bodo Parižani domislico dobro sprejeli in jo vzeli za svojo. 

Za velemesto, ki se sicer duši v prometu, bodo nedeljske ulične zapore precejšen izziv. Promet bo sicer dovoljen za avtobuse in taksije ter stanovalce ožjega središča, a hitrost vozil bo ostala omejena na polžjih 30 kilometrov na uro. 

Avtomobilski deli iz rastlin

Med dobavitelji sestavnih delov za Fordova vozila se je znašlo neobičajno podjetje. Izdelovalec kečapa Heinz, ki nakopiči na tone paradižnikovih kožic, jih bo odslej, namesto da jih zavrže, uporabil pri izdelavi avtomobilskih delov za ameriškega avtomobilskega giganta. 

Poskusov, da bi plastične dele, za izdelavo katerih je potrebna nafta, nadomestili z materiali iz obnovljivih virov, je bilo v zadnjih desetletjih že precej. Nemški proizvajalci recimo, od katerih zakonodaja zahteva, da avtomobile v celoti reciklirajo, že vrsto let uporabljajo sestavne dele iz jute ali konoplje. Ne samo, da jih je lažje ponovno uporabiti ali uničiti, proizvajalci s takimi pobudami prepričujejo javnost o svoji skrbi za okolje. 

V prihodnosti bodo tako vse več plastičnih delov nadomeščale komponente iz rastlinskih vlaken, poleg konoplje še iz kokosa, celo iz regratovih korenik in riževih luščin. Navdušenju proizvajalcev komponent očitno ni videti kraja, le majhna podrobnost jih utegne postaviti na realna tla. Videz plastike iz rastlinskih vlaken, tako poznavalci, je tako neprivlačen, da bodo tovrstni deli ostali varno skriti pod pokrovi motorjev. 

Pajki, ki ljubijo Mazde

Japonski izdelovalec avtomobilov Mazda je napovedal, da bo zaradi pajka, ki so ga v ZDA prinesli iz Evrope, vpoklical 42.000 avtomobilov Mazda6. Rumenega pajka Cheiracanthium mildei, ki živi tudi v Sloveniji, nadvse privlačijo ogljikovodiki, to pa lastnikom vozil v ZDA povzroča težave. V avtomobilih, izdelanih med leti 2010 in 2012 so namreč odkrili pajčevine, ki mašijo cevi in povzročijo poškodbe bencinskega rezervoarja. 

Ker so bili dosedanji poskusi, da bi rumenega pajka odvnili od spletanja mrež v odvodnih ceveh rezervoarja neuspešni, tja so že namestili mrežice, bodo zdaj poskusili z nadgradnjo računalniškega sistema, ki mu bodo dodali opozorilo o zvišanem tlaku v bencinskem rezervoarju. Ljubezen pajkov do bencinskih hlapov v mazdah je očitno prevelika. 

Tesla v plamenih

Prvak med električnimi avtomobili, ameriški Tesla, je nepričakovano zašel v težave. Potem ko se je vrednost delnic podjetja, v katerega vlagajo denar predvsem kalifornijski bogataši, v prvih mesecih letos povečala kar za šestkrat, zdaj že drugi dan pada in težavam kar ni videti konca. Razlog je posnetek, ki je zakrožil po spletu in tržno kapitalizacijo ameriškega proizvajalca električnih avtomobilov olajšal kar za 3 milijarde dolarjev.

Za Teslin polom je bil usoden posnetek, ki prikazuje enega od njegovih avtomobilov, model S v plamenih. Požar naj bi povzročile litij ionske baterije, kakršne uporabljamo v prenosnih napravah in ki so povzročile težave tudi pri Boingovem Dreamlinerju. Doslej varnost Modela S, ki velja za najbolje prodajan Teslin izdelek, niti Roadsterja, njihovega prvega električnega avtomobila ni bila pod vprašajem. Po prevoženih 180 milijonih kilometrov je avto s posnetka pvi, ki je končal v plamenih. 

Američani vozijo manj

 

Ljubezen Američanov do avtomobila očitno postaja stvar preteklosti. Potem ko so vsako leto prevozili več, se je količina prevoženih kilometrov zdaj zmanjšala za skoraj desetino in se nikakor noče vrniti na predkrizno raven.

Povprečni Američan po zadnjih podatkih transportnega ministrstva prevozi toliko, kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vse več pa je znakov, da avto ljudem več ne daje nekdanjega občutka svobode. Zanimivo je, da imajo v ZDA zdaj, po krizi, več voznic, kot voznikov, a daleč najbolj industrijo skrbi, da avtomobilizem zapuščajo mladi. Delež voznikov med dvajsetim in tridesetim letom se, tako kot drugod v razvitih državah, tudi v ZDA iz leta v leto zmanjšuje, prometno dovoljenje pa jim vse manj predstavlja vstopnico v odrasli svet.

Preprosto, Američani so se naveličali naraščujočih cen bencina, drugih stroškov in cestnih zastojev. Raziskave kažejo, da na spremembo obnašanja vpliva predvsem internet. Več ljudi se druži na socialnih omrežjih, kupuje s spleta, obenem pa narašča uporaba javnega transporta, kolesarjenje in hoja. 

Hekerji na avtomobile

Kot da so se računalničarji naveličali iskanja napak v Microsoftovih operacijskih sistemih. Zadnja hekerska moda postaja manipulacija programske opreme, ki jo poznajo tatovi luksuznih vozil. Nedavno sta se avtomobilov lotila hekerja, ki sta ob brskanju po programu Toyotinega Priusa in Fordovega Escapea prišla do zanimivih odkritij.

Potem ko sta vdrla v računalniška sistema obeh avtomobilov, jima je uspela vrsta nevarnih akrobacij. Priusa sta pri več kot stotih kilometrih na uro nenadoma zavrla, sunkovito obračala volan ali prosto pospeševala, pri Escapu pa jima je celo uspelo onemogočiti zavore. Vdor sta sicer izvedla tako, da sta se s prenosnikoma neposredno povezala v vozilu, a po mnenju poznavalcev bi bilo podobne manipulacije mogoče opraviti tudi prek povezave Bluetooth.

Izdelovalci avtomobilov so bili ob zadnjih hekerskih uspehih presenetljivo molčeči. Toyotin predstavnik je zagotovil, da podjetje z vso skrbnostjo načrtuje elektronske sisteme, da pa se napakam in pomanjkljivostim ni mogoče v celoti izogniti in jih poznajo vsi proizvajalci vozil. Predstavnik Forda pa je bil prepričan, da je napad uspel samo zato, ker sta se hekerja povezala v avtomobilu. Da napake v programski opremi veliko bolj skrbijo proizvajalce, dokazuje nedavna prepoved objavljanja podatkov. Pri Volkswagnu so pred kratkim preprečili javno objavo podatkov hekerjev, ki so uspešno spremenili program v njihovih vozilih. S sodno odločbo jim jih je začasno uspelo utišati, a s tem pomanjkljivosti na programski opremi sodobnih avtomobilov ne bodo odpravljene.

Zoé rekorder

Električni avtomobil Zoé je osvojil prvo lovoriko, še preden je ugledal luč sveta. Pri Renaultu, kjer njegovo predstavitev načrtujejo za letošnjo jesen, se lahko pohvalijo, da je njihovemu vozilu v 24 urah uspelo prevoziti kar 1600 kilometrov, največ doslej.

Čeprav je Zoé podvig opravil v »nadzorovanem okolju« testne proge, gre za velik uspeh francoskih inženirjev. Z enim polnjenjem akumulatorjev njihov avto pravzaprav ne zmore prav nič več, kot konkurenti, zgolj 210 kilometrov, a hitro polnjenje praznih celic je opravilo trik. Med poskusom so testnemu avtu kar devetkrat napolnili akumulatorje, pri čemer zaradi nove tehnologije polnjenja niso izgubili preveč dragocenega časa in Zoé je uspelo prevoziti »največjo razdaljo, ki jo je v 24 urah doslej premagal električni avto«.

Zbogom Lada!

Bile so grde in robustne, a obenem praktično neuničljive. Ko so jih pred štiridesetimi leti prvič pripeljali na naše ceste, smo v njih takoj prepoznali kopijo Fiata 124, popularne limuzine naših sosedov. Italijanski proizvajalec vozil, ki je na vrhuncu hladne vojne razvijal izvirno strategijo prodora prek železne zavese, partnerje je imel na Poljskem in v Jugoslaviji, je svoje družinsko vozilo ponudil tudi Sovjetom in uspel.

V skladu z licenčno pogodbo je prva Lada 2101 tovarno AvtoVAZ zapustila davnega leta 1970 in od tedaj se tekoči trak ni ustavil, sedmim modelskim spremembam navkljub. Lada Klasik ali Žiguli, kot so jo imenovali Rusi, je bila prava uspešnica avtomobilsko podhranjene Prve dežele socializma. Čakalno dobo, ki je bila pri nakupih vozil v socialističnih državah takrat v navadi, so šteli v letih.

AvtoVAZ je pred dnevi »dosežek sovjetske avtomobilske industrije« dokončno opustil. Do konca leta ostaja v proizvodnji le še karavanska različica z oznako 2104. Tovarniški števec se je, ugodni ceni navkljub, zadnji modeli so veljali pičlih 206.900 rubljev (5.335 evrov), obstal pri 17,75 milijona izdelanih vozil. Jeremy Clarkson, voditelj oddaje za ljubitelje avtomobilov Top Gear je nekoč izjavi, da je Lada 2107 »preprosto najslabši avto vseh časov«. Že mogoče, a tudi najbolj trpežen, saj je preživel padec berlinskega zidu in se pri življenju obdržal še desetletja zatem, ko je razpadel sistem, ki ga je ustvaril.

Kako prihraniti gorivo?

Medtem ko nafta dosega vrtoglave vrednosti, cena na svetovnem trgu je od januarja višja že za 15%, postajajo vse bolj aktualni različni nasveti za prihranek goriva. Toda pozor, čeprav domnevno temeljijo na zakonih fizike, se poskusi v praksi pogosto izkažejo za jalove.

Po prvem tovrstnem priporočilu naj bi bilo točenje goriva zgodaj zjutraj bolj ekonomično. Razlog je gostota goriva, ki z višanjem temperature preko dneva pada. Ker gorivo na črpalkah obračunavajo po iztočenem volumnu, bi to pomenilo, da v hladnejšem jutru v rezervoar, za isti denar dejansko natočimo več goriva. Žal domneva ne drži, saj črpalke gorivo hranijo v podzemnih rezervoarjih, pri stalni temperaturi, tako da se njegova gostota, s tem pa tudi iztočeni litri preko dneva bistveno ne spreminjajo.

Drugi nasvet manjšo porabo obljublja pri prenapolnjenih pnevmatikah. Prihranek naj bi bil posledica manjšega stika tekalne površine s cesto oziroma manjšega trenja. Čeprav drži, da tlak v pnevmatikah dejansko vpliva na porabo goriva, pa to velja le v primeru, ko se giblje v okviru priporočenih vrednosti. Povedano drugače, zaradi enakomerne obrabe, predvsem pa varnosti, je priporočljivo pri polnjenju gum upoštevati napotke proizvajalcev, saj so raziskave pokazale, da tudi v primeru, ko je tlak v gumah za tretjino višji od najvišjega priporočenega, to ne prinese nikakršnega prihranka. 

Tretji nasvet, ki zagotavlja, da lahko manjšo porabo goriva dosežemo tudi tako, da z izključimo klimatsko napravo in spustimo okenska stekla, se prav tako izkaže za napačnega. Za vzdrževanje temperature v avtomobilski kabini je res potrebna energija, ki jo klimatska naprava odvzema motorju, a njeno nedelovanje ne vpliva na porabo goriva, nasprotno, spuščena stekla povečajo upor vozila, tako da je učinek pravzaprav nasproten. Ob vse višjih cenah goriva nam ostaja le, da čim manj pritiskamo na plin.

Vreča za pešce

Izdelovalec avtomobilov Volvo, ki je pred dvema letoma prešel v kitajske roke, se tudi po spremembi lastništva ni odpovedal vodilni vlogi na področju varnosti. K inovacijam za večjo varnost potnikov, že leta 1944 so izdelali prvo varnostno kletko in v avtomobile začeli vgrajevati večplastno steklo, s patentiranimi tritočkovnimi pasovi pa že od leta 1959 opremljajo vsa vozila, bodo zdaj poskrbeli tudi za aktivno varnost pešcev.

Varnostno vrečo za pešce (ang. Pedestian Airbag), kot se naprava imenuje, bodo začeli vgrajevati v svoj najnovejši model. Da bi omilili posledice trka, so pri Volvu v prednji odbijač namestili poseben senzor in ko tipalo zazna pritisk, se samodejno odpre pokrov motorja in napihneta se dve varnostni vreči. Vreča za pešce naj bi preprečila hujše poškodbe glave in okončin pri naletu na pokrov in vetrobransko steklo.