Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se je v zadnjih tridesetih letih pogostnost bolezenske debelosti potrojila. Pretirana debelost dobiva epidemične razsežnosti in visok delež otrok z resnimi zdravstvenimi težavami zaradi zamaščenosti ni več samo značilnost Združenih držav.
Župan New Yorka Bloomberg je bil prvi, ki je napovedal boj proti nezdravi hrani in med ponudniki hitre prehrane, pa tudi lastniki restavracij v mestu sprožil pravcati preplah. New York je pred dvema letoma uvedel popolno prepoved uporabe prehodnih maščob (trans fats) in obvezno navedbo kalorične vrednosti hrane, ki jo strežejo v restavracijah. Prepovedane maščobe, ki se uporabljajo zlasti pri pečenju in cvrtju, vsebuje pa jih tudi večina margarin, zvišujejo raven slabega holesterola in povzročajo vrsto zdravstvenih težav. Največ jih je najti prav v hitro pripravljeni hrani. Bloombergova iniciativa, mnogi jo že primerjajo z bojem proti cigaretnemu dimu, se je v Ameriki dobro prijela. Kmalu po New Yorku so jo povzeli v Philadelphiji, letos pa bo delna prepoved prehodnih maščob začela veljati tudi v Kaliforniji.
Ukrepi proti nezdravi hrani se zdaj selijo na našo stran Atlantika. Po prvi omejitvi uporabe prehodnih maščob na Danskem, so omejitvene ukrepe lani uvedli v Avstriji, letos pa jih napovedujejo še Španci. Danci pa gredo v boju proti debelosti še dlje. Trošarinam, s katerimi polnijo državni proračun, predvsem na račun tobaka in alkohola, so že dodali takso na sladkane pijače, napovedujejo pa tudi nove davčne obremenitve proizvajalcev sladoledov, čokolad in drugih sladkarij. Obdavčenje nezdrave hrane v Evropi očitno postaja izvirno polnjenje proračunske luknje. Danci nameravajo z novim davkom na sladkarije letos zbrati okrog 200 milijonov evrov, ukrep pa je že dobil tudi posnemovalce. Romunska vlada je prejšnji teden namreč napovedala, da razmišlja o posebnem davku na izdelke hitre prehrane. V pojasnilo je dodala, da ima skoraj četrtina romunskega prebivalstva previsoko telesno težo. Mogoče bi se od Romunov lahko kaj naučil tudi minister Križanič.
Župan New Yorka Bloomberg je bil prvi, ki je napovedal boj proti nezdravi hrani in med ponudniki hitre prehrane, pa tudi lastniki restavracij v mestu sprožil pravcati preplah. New York je pred dvema letoma uvedel popolno prepoved uporabe prehodnih maščob (trans fats) in obvezno navedbo kalorične vrednosti hrane, ki jo strežejo v restavracijah. Prepovedane maščobe, ki se uporabljajo zlasti pri pečenju in cvrtju, vsebuje pa jih tudi večina margarin, zvišujejo raven slabega holesterola in povzročajo vrsto zdravstvenih težav. Največ jih je najti prav v hitro pripravljeni hrani. Bloombergova iniciativa, mnogi jo že primerjajo z bojem proti cigaretnemu dimu, se je v Ameriki dobro prijela. Kmalu po New Yorku so jo povzeli v Philadelphiji, letos pa bo delna prepoved prehodnih maščob začela veljati tudi v Kaliforniji.
Ukrepi proti nezdravi hrani se zdaj selijo na našo stran Atlantika. Po prvi omejitvi uporabe prehodnih maščob na Danskem, so omejitvene ukrepe lani uvedli v Avstriji, letos pa jih napovedujejo še Španci. Danci pa gredo v boju proti debelosti še dlje. Trošarinam, s katerimi polnijo državni proračun, predvsem na račun tobaka in alkohola, so že dodali takso na sladkane pijače, napovedujejo pa tudi nove davčne obremenitve proizvajalcev sladoledov, čokolad in drugih sladkarij. Obdavčenje nezdrave hrane v Evropi očitno postaja izvirno polnjenje proračunske luknje. Danci nameravajo z novim davkom na sladkarije letos zbrati okrog 200 milijonov evrov, ukrep pa je že dobil tudi posnemovalce. Romunska vlada je prejšnji teden namreč napovedala, da razmišlja o posebnem davku na izdelke hitre prehrane. V pojasnilo je dodala, da ima skoraj četrtina romunskega prebivalstva previsoko telesno težo. Mogoče bi se od Romunov lahko kaj naučil tudi minister Križanič.
