petek, januar 15, 2010

Davek na sladkosti

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se je v zadnjih tridesetih letih pogostnost bolezenske debelosti potrojila. Pretirana debelost dobiva epidemične razsežnosti in visok delež otrok z resnimi zdravstvenimi težavami zaradi zamaščenosti ni več samo značilnost Združenih držav.

Župan New Yorka Bloomberg je bil prvi, ki je napovedal boj proti nezdravi hrani in med ponudniki hitre prehrane, pa tudi lastniki restavracij v mestu sprožil pravcati preplah. New York je pred dvema letoma uvedel popolno prepoved uporabe prehodnih maščob (trans fats) in obvezno navedbo kalorične vrednosti hrane, ki jo strežejo v restavracijah. Prepovedane maščobe, ki se uporabljajo zlasti pri pečenju in cvrtju, vsebuje pa jih tudi večina margarin, zvišujejo raven slabega holesterola in povzročajo vrsto zdravstvenih težav. Največ jih je najti prav v hitro pripravljeni hrani. Bloombergova iniciativa, mnogi jo že primerjajo z bojem proti cigaretnemu dimu, se je v Ameriki dobro prijela. Kmalu po New Yorku so jo povzeli v Philadelphiji, letos pa bo delna prepoved prehodnih maščob začela veljati tudi v Kaliforniji.

Ukrepi proti nezdravi hrani se zdaj selijo na našo stran Atlantika. Po prvi omejitvi uporabe prehodnih maščob na Danskem, so omejitvene ukrepe lani uvedli v Avstriji, letos pa jih napovedujejo še Španci. Danci pa gredo v boju proti debelosti še dlje. Trošarinam, s katerimi polnijo državni proračun, predvsem na račun tobaka in alkohola, so že dodali takso na sladkane pijače, napovedujejo pa tudi nove davčne obremenitve proizvajalcev sladoledov, čokolad in drugih sladkarij. Obdavčenje nezdrave hrane v Evropi očitno postaja izvirno polnjenje proračunske luknje. Danci nameravajo z novim davkom na sladkarije letos zbrati okrog 200 milijonov evrov, ukrep pa je že dobil tudi posnemovalce. Romunska vlada je prejšnji teden namreč napovedala, da razmišlja o posebnem davku na izdelke hitre prehrane. V pojasnilo je dodala, da ima skoraj četrtina romunskega prebivalstva previsoko telesno težo. Mogoče bi se od Romunov lahko kaj naučil tudi minister Križanič.

ponedeljek, januar 11, 2010

Proti

Javno mnenje očitno postaja čedalje bolj enotno. Ankete kažejo, da se delež tistih, ki v naslednjih letih pričakujejo izboljšanje družbenih razmer, vztrajno zmanjšuje. Vedno bolj smo pripravljeni na nazadovanje, in to ne samo v gospodarstvu, pač pa tudi na drugih področjih življenja. Za razliko od prejšnjega desetletja se je med nami razrasel pesimizem. Mnenje, da bodo naši otroci živeli slabše, kot živimo danes, postaja prevladujoče.

V javnomnenjskih anketah je jasno izraženo predvsem nezaupanje v sistem kot celoto in v inštitucije; še do nedavna je več kot polovica državljanov verjela, da vlada deluje dobro, zdaj je takih manj kot četrtina. Najbolj očitno pa postaja, da je izgubljeno splošno zaupanje v delovanje demokratičnega sistema. Kljub temu, da volilno telo ostaja enakomerno porazdeljeno med levico in desnico, je mogoče čutiti globoko nezaupanje v izvoljene predstavnike ljudstva na obeh straneh. Politikom, tako raziskave javnega mnenja, ne verjame nihče več. In ne samo politikom, mimogrede, odkar merimo javno mnenje, je dvom v njihovo iskrenost najbolj nizko ocenjen. Vse bolj očitno postaja, da so se politikom zdaj pridružili še strokovnjaki: zdravniki, raziskovalci, profesorji…

Nihče več ne zaupa nikomur, tako anketiranci, še najmanj zaupanja so pa vredni izobraženci. Strokovnjaki s tega ali onega področja, ki so jim ljudje nekoč verjeli, so v očeh javnosti postali zgolj podaljšana roka politike, ki si ne zaslužijo nikakršnega spoštovanja. Ko govorijo o segrevanju ozračja, je ljudstvo proti, ko govorijo o novi bolezni in zagovarjajo vakcinacijo prav tako; naj gre za odločitve o tej ali oni pomembni stvari, ljudje predstavnikom stroke preprosto ne zaupajo več. Pretežna večina anketirancev priznava, da bi na volitvah najraje glasovala Proti.

Za to, najštevilčnejšo stranko danes, so glavni sovražniki ljudstva predstavniki vlade, velikega biznisa in medijev, predvsem pa izobraženski sloj, ki opravičuje njihove zamisli. Politika, ki je na oblasti, verjame da se bomo s pomočjo strokovnjakov izkopali iz težavnih razmer, v katerih se je znašla naša država, ob tem pa ne upoštevajo, da jim velika večina ljudi preprosto ne verjame več.

Opomba: zapis je predelava komentarja, objavljenega v New York Timesu 4. januarja 2010 pod naslovom The Tea Party Teens Davida Brooksa.