Evro je rešen, za danes

Evropska valuta je za zdaj rešena. Poslanci Nemškega Bundestaga so s prepričljivo večino potrdili razširjene pristojnosti reševalnega sklada za evro in s tem izkazali zaupanje v Angelo Merkel ter njen način reševanja skupne valute.

Nemški kanclerki je danes uspelo prepričati 315 poslancev njene konzervativno-liberalne koalicije, ki so se pridružili poslancem Zelenih in Socialdemokratov ter Merklovo s tem rešili pred sramoto, da bi se reševanja evra lotila s podporo opozicije. Glasovanje je zdaj odprlo zeleno luč za uporabo 440 milijonov težkega sklada za pomoč šibkejšim članicam evroobmočja, za dokapitalizacijo bank in odkup državnih obveznic, ki jih tako bonitetne hiše, kot finančni trgi obravnavajo kot smetje.

Čeprav gre za velik met Merklove, ki je z glasovanjem uspela zajeziti naraščajoče nasprotovanje v lastni koaliciji, 15 evroskeptičnih poslancev je glasovalo proti, in za jasen signal, da Nemčija ne more od daleč opazovati potopa drugih članic evroobmočja, utegne biti glasovanje vendarle zgolj polivanje vode po pogorišču. Z današnjo odločitvijo Bundestaga je bil namreč potrjen paket ukrepov, ki so ga evropski voditelji sprejeli julija in z njim začasno pomirili finančne trge. Ti pa danes zahtevajo več, veliko več in ne le od Grčije, Portugalske in Irske, pač pa tudi od Italije in Španije. Za njuno reševanje pa bo treba poseči globlje v (nemški) žep.

Na koncu bo ostal račun

V iskanju rešitve za omajani evro se razgalja politična kriza, ki pretresa najmočnejše evropske države. Potem ko je Merklova izgubila niz deželnih volitev, Sarkozy pa večino v senatu, o Berlusconiju tako ni izgubljati besed, postaja jasno, da o prihodnosti evra odločajo napačni ljudje. Največja evrska gospodarstva: Nemčija, Francija in Italija ali več kot pol evroobmočja, prihodnje leto čakajo volitve in očitno na njih ne bodo slavila imena, ki trenutno odločajo o usodi skupne valute.

Račun evropskih političnih elit za ohranjanje statusa quo pa narašča. Evropski stabilizacijski sklad je doslej na Portugalskem, Irskem in v Grčiji porabil 142 milijard evrov. Na voljo ima še 298 milijard, kar je premalo, da bi nad površino obdržal tudi Španijo in Italijo, ki bosta do konca leta potrebovali okrog 600 milijard. Jasno je, da denarja zmanjkuje in da bo za ohranitev skupne valute potrebno seči globlje v žep, a kaj, ko o plačilih odločajo elite, ki jih, ko bo prišel čas za zapitek, ne bo več na oblasti. Na koncu nam bo za njimi ostal le račun.

Balkan maje svetovni red

Potem ko so prejšnji teden finančni trgi omahovali pod grožnjo bankrota v evroobmočju, delnice na vseh svetovnih borzah so drsele v rdeče, so ZDA,
Kitajska in drugi svetovni igralci na zasedanju IMF od Evrope zahtevali bolj učinkovito ukrepanje. Strah, da bi lahko balkanski bankrot sprožil finančni vihar, podoben tistemu po stečaju Lehman Brothers, postaja vedno večji.

Že ob robu zasedanja v Washingtonu je evropski komisar za gospodarska in monetarna vprašanja Olli Rehn napovedal večja pooblastila reševalnega sklada za evro in povečanje njegovih sredstev. Sklad sedaj razpolaga z borimi 440 milijardami, ki v primeru reševanja olivnega pasu ne bi zadoščale. Potrebovali bi vsaj petkrat več, a manjkajočih 2.000 milijard evrov ni mogoče zagotoviti brez soglasja Berlina, od koder še zmeraj prihajajo svarila, da nemških javnih sredstev za zastonjsko kosilo ne bo.

Medtem si evropski politiki in bančniki prizadevajo, da bi do novembrskega zasedanja skupine G20 dogovorili nov reševalni paket za oslabljeni evro. Kažejo se že obrisi novega dogovora, po katerem bi se imetniki grških obveznic odpovedali polovici investicije, s preostalim dolgom pa bi Grčija, ob pomoči EU in IMF splavala na površje.

Ironično, evropski politiki in bankirji so v Washingtonu najboljši nasvet prejeli od predsednika Brazilske centralne banke, ki jim je položil na srce: »Izkušnje kažejo, da se je s krizo potrebno spopasti hitro in organizirano… Dlje, ko traja, višji so stroški in bolj se bolezen širi. Delovati je treba z izjemno silovitostjo.«

Slovenija: obresti gredo navzgor

Po vrsti znižanj bonitetnih ocen evropskih držav je zdaj prišla na vrsto Slovenija. Agencija Moody's je bila v preteklosti naši državi precej naklonjena. Zaradi nizke zadolženosti in solidne gospodarske rasti se je vrsto let ponašala s tretjo najboljšo kreditno oceno. Julija 2006 se nam je ocena celo izboljšala in še po začetku krize, marca 2009 je ostala enaka.

Dobri časi so zdaj mimo. Moody's je danes oceno znižal z Aa2 na Aa3 in ji dodal negativni predznak, kar pomeni, da je država pod drobnogledom. V naslednjih treh mesecih ji agencija lahko ponovno zniža oceno, to pa bi pomenilo, da bi izgubili mesto v najboljšem (high grade) razredu, ter zdrsnili v srednji kreditni razred (upper medium grade).

Moody's tokratno znižanje utemeljuje s težavami v podjetniškem in finančnem sektorju, ki se jim pridružuje politična nestabilnost. V gospodarskem smislu je največja cokla razvoja financiranje podjetij oziroma oslabljeno slovensko bančništvo. Težavam v podjetniškem sektorju se pridružuje politična kriza, zaradi katere je fiskalna konsolidacija in uresničevanje reform pod vprašajem. Moody's na koncu poročila omenja tudi pozitivno stran: stopnja zadolženosti države je še zmeraj sorazmerno nizka, delež tvegane hipotekarne zadolženosti pa majhen.

Za državljane na prvi pogled nepomembna novica ima usodne posledice: obresti v Sloveniji začenjajo svojo pot navzgor.

Evro: od slabega na slabše

Italiji, ki se šibi pod težo naraščajočega javnega dolga, ta znaša že neverjetnih 1900 milijard (1,9 trilijona) evrov ali 120 odstotkov BDP, je bonitetna hiša Standard&Poor's danes zadala nov udarec. Potem ko je ponovno preučila zmožnost, da odplača svoje dolgove, je njeno kreditno sposobnost zmanjšala za eno stopnjo z A+/A-1+ na A/A-1, z negativnim predznakom.

Agencija opozarja na slabe gospodarske obete, ki grozijo Italiji, predvsem pa na politično nestabilnost. Premier Berlusconi je avgusta sicer napovedal varčevalne ukrepe, težke skoraj 60 milijard evrov, a verjetnost, da bodo uresničeni, je zaradi razpadajoče desnosredinske koalicije čedalje manjša. Italijo trenutno drži nad vodo predvsem kontroverzni program Evropske centralne banke, ki odkupuje njene vrednostne papirje.

Novica o zmanjšanju kreditne sposobnosti naše zahodne sosede, tretje največje ekonomije evroobmočja, ni mogla priti ob slabšem času. Svetovni finančni trgi namreč s strahom opazujejo, kaj se bo zgodilo z Grčijo.

Grčija pred zidom

Grška vlada si po neuspešnem vrhu evropskih finančnih ministrov na Poljskem na vse kriplje prizadeva zagotoviti osem milijard evrov, s katerimi bi oktobra lahko poplačala zapadle dolgove, sicer jo čaka bankrot.

Grške težave so zaradi zategovanja pasu vedno večje. Po lanskem zmanjšanju gospodarskih aktivnosti za 4 odstotke bo letošnje krčenje doseglo 5,5 odstotkov. Kopnijo tudi davčni prihodki, zato je čedalje manj verjetno, da bi država lahko izpolnila obveznosti iz sporazuma z IMF in EU. Nezadovoljstvo posojilodajalcev narašča tudi zato, ker Grki še vedno niso posegli po najmanj priljubljenih ukrepih za zmanjšanje primanjkljaja v državnem proračunu.

Med pogoji IMF in EU za odobritev naslednjega plačila je odpustitev 20.000 javnih uslužbencev, zmanjšanje plač v javnem sektorju in zamrznitev pokojnin, povečanje trošarin na kurilno olje in zapiranje izgubarjev, ki jih še zmeraj financira grški proračun. Posojilodajalci od vlade zahtevajo tudi pospešeno privatizacijo, predvsem v energetiki.

Medtem ko skuša premier George Papandreou za nove ukrepe pridobiti domačo javnost, grške pogoje podrobno preučujejo Italijani in Španci, ki se bodo verjetno kmalu znašli za pogajalsko mizo z IMF.

Merklova odhaja, Pirati na obzorju

Angeli Merkel se neodločnost v evrski krizi pošteno maščuje. Nedeljske volitve v Berlinu so šesti zaporedni poraz njene koalicije. Medtem ko kanclerka še zmeraj trmasto zavrača evropske obveznice, s katerimi bi lahko pričeli z reševanjem skupne valute, izgublja podporo med volivci, ki očitno zagovarjajo večjo vlogo Nemčije pri reševanju dolžniške krize.

Čeprav so Socialdemokrati od zadnjih berlinskih volitev izgubili 2%, so z 28% vendarle premagali Krščanskodemokratsko unijo, ki je uspela zbrati 23%. Poraz kanclerke je toliko večji, saj so najbolj vneti evroskeptiki in njen koalicijski partner v zveznem parlamentu, Svobodni demokrati povsem pogoreli. Z nekdanjih 7% so padli pod 2% in se za vsaj štiri leta poslavljajo iz parlamenta. Da so nemški volivci na strani zagovornikov aktivnejše vloge pri reševanju evrske krize, kaže tudi ponovni volilni uspeh Zelenih, ki bodo z zbranimi 18 % podpore imeli pomembno vlogo v berlinski koaliciji.

Največje presenečenje nedeljskih volitev pa niso uveljavljena imena, pač pa Pirati, novonastala stranka, ki zagovarja državljanske svoboščine, predvsem svobodno uporabo interneta. Pirati so prepričali 9% berlinskih volivcev in si, prvič v zgodovini Nemčije zagotovili mesta v deželnem parlamentu.

Z domačih vrtov

Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave je odprlo spletno tržnico. Z njo skušajo pridelovalci zagotoviti prodajo lokalnih pridelkov, ki se jih velike trgovske verige otepajo. Žal so časi, ko je bila prodaja ekoloških pridelkov vnaprej zagotovljena, verjetno minili.

Če je verjeti statistiki, so razmere na najbolj razvitem trgu z ekološko pridelano hrano vse prej kot rožnate. Površine namenjene ekološkemu kmetijstvu so v Veliki Britaniji do izbruha gospodarske krize hitro naraščale, ekološka pridelava je postala najbolj dobičkonosen del tamkajšnjega kmetijstva. Zdaj se pospešeno krčijo. V zadnjih dveh letih so se zmanjšale za 3%, število pridelovalcev pa za 4%. Kriza se pozna tudi na prodaji, ki je lani upadla za skoraj 6%. V rekordnem letu 2008 so na britanskem trgu prodali za 2,1 milijarde funtov ekoloških pridelkov, lani pa le še za 1,7 milijarde (1,95 milijarde evrov).

Tudi nam kriza diha za ovratnik. Po zadnjih podatkih Slovenskega statističnega urada, je lani le 10% Slovencev shajalo s svojimi mesečnimi dohodki, med tem ko se je tretjina gospodinjstev le s težavo prebila skozi mesec. V prihodnje bo zato verjetno največ eko pridelkov na slovenske mize prišlo z domačih vrtov.

Na varni strani

Vlada poslancem predlaga sprejetje rebalansa s pojasnilom, da si primanjkljaja, večjega od pet odstotkov BDP Slovenija ne more privoščiti. V letošnjem proračunu naj bi tako zmanjkalo 1.690 milijonov evrov ali 4,6 milijona na dan.

Predlog rebalansa predvideva, da bo primanjkljaj letos pod 4,6 odstotka, precej več od že pozabljenih treh odstotkov, ki smo jih zmogli, ko je bila Slovenija še v čakalnici na evro. V senci grške tragedije se mogoče kaj lahko naučimo tudi iz zgodovine.

Leta 2002 je spektakularno bankrotirala Argentina in njeni državljani so se znašli na robu preživetja. Argentinski proračunski primanjkljaj je takrat znašal 3,2 odstotka BDP, skupni dolg države pa je dosegel 54 odstotkov.

Ko je padla aktualna vlada, so se za krmilom države v desetih dneh zvrstili štirje predsedniki, vsi z isto obljubo: da bodo državo popeljali iz krize. To je uspelo šele petemu, ki je leta 2005 s posojilodajalci podpisal sporazum o delnem odpisu dolga.

Zlato brez krčmarja

Medtem ko se evropske delnice utapljajo v rdečih številkah, vrednost evra pa nezadržno pada, postaja zlato z rekordno vrednostjo 1.373 evra za unčo (31,1 g) zadnje upanje utrujenih investitorjev. Mnogi od njih preštevajo zlate rezerve, ki jih hranijo centralne banke obubožanih evropskih držav. Račun brez krčmarja?

Največje evropske dolžnice: Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Italija hranijo v svojih trezorjih, po podatkih IMF, okrog 3.230 ton zlata. Skupna vrednost njihovih zlatih zalog znaša okrog 132 milijard evrov, a to je žal malenkost v primerjavi z njihovim javnim dolgom, ki je že presegel 3.300 milijard evrov.

Tudi v primeru, ko bi zlato iz državnih zalog najbolj zadolženih članic evroobmočja vendarle skušali unovčiti za poplačilo dela dolgov, bi nastopile težave, Večja ponudba, v zadnjih letih na leto zamenja lastnika le dobra tona zlata, bi na svetovnem trgu zrušila ceno in dobiček si se hipoma spremenil v izgubo. Namesto zlata bo zato slej ko prej treba poseči po bolj grenkem zdravilu.

Eksplozija v francoskem jedrskem objektu

Turistično regijo Côtes-du-Rhône na jugu Francije, bolj znano po izvrstnem vinu in mediteranskih pridelkih, je danes presenetila novica o jedrski eksploziji. Po eksploziji v tamkajšnjem jedrskem objektu Marcoule, ki je zahtevala smrtno žrtev in štiri ranjene, je v skladišču radioaktivnih odpadkov izbruhnil požar.

Jedrski objekt Maricoule nima jedrskega reaktorja, saj je namenjen raziskavam in razgradnji jedrskih naprav. Na njegovem območju se nahajajo večje količine jedrskega goriva s plutonijem, ki so namenjene vojaški uporabi. Francoske oblasti zaenkrat zanikajo, da bi ob eksploziji prišlo do izpusta radioaktivnih snovi v okolje.

Cene nespremenjene, zaenkrat

Cene hrane na svetovnem trgu se to poletje niso dvignile, a FAO opozarja na vnetljivost cen žitaric. Pridelava žit po svetu sicer narašča, a strokovnjaki organizacije OZN, ki bdi nad svetovnimi zalogami hrane napovedujejo, da tudi večji pridelek kmalu ne bo zadoščal za naraščajoče povpraševanje.

Julijski in avgustovski vročinski val, ki je oklestil pridelek koruze v ZDA, utegne vplivati na svetovno ceno tega pridelka, ki si ga delita prehranska industrija in proizvodnja biogoriv. Manjši od povpraševanja utegne biti tudi letošnji pridelek pšenice, ki se je v avgustu že podražila za desetino, medtem ko bo riža letos verjetno dovolj.

Zadostni pridelavi navkljub ostajajo zaloge žitaric najmanjše v zgodovini in že ena slaba letina lahko ravnotežje spet podre. Tega se najbolj zavedajo špekulanti, ki so uspeli žitarice v zadnjem letu podražiti za več kot četrtino.

Reševanje evra se nadaljuje...

Nemško ustavno sodišče je včeraj zavrnilo tožbo za blokado finančne pomoči Grčiji in drugim članicam evroobmočja, ki se utapljajo v dolgovih. Kalvarija reševanja skupne valute se nadaljuje, a naloge postajajo čedalje težje. Razmere na evropskem bančnem trgu vse bolj spominjajo na ameriške pred tremi leti.

Banke, založene z grškimi, irskimi in portugalskimi papirji, ki utegnejo čez noč postati brezvredno smetje, so na finančni trg vnesle toliko nezaupanja, kot se ga je septembra 2008, pred bankrotom Lehman Brothers, nabralo v Ameriki. Nezaupljive banke denarja ne posojajo nikomur več, najraje ga, v strahu pred vsesplošno paniko, kopičijo v trezorjih in s tem dodatno slabijo gospodarski položaj v Evropi.

Ne glede na naraščajoče nezaupanje v potapljajoča se gospodarstva olivnega pasu, Grčije, Italije, Španije in Portugalske, evropski politiki nadaljuje z obupnimi poskusi reševanja. Sredstva druge tranše evropske pomoči se bodo prek Grčije kmalu prelile v evropske banke, a plazu nezaupanja to ne bo zaustavilo. Nasprotno, z vsako tranšo pomoči, ki se iz vedno bolj obubožane Grčije pretoči v evropske banke, je zaupanja manj. Ko bo potrpljenje pošlo, bo potop večji od Ameriškega.

Je debelost nalezljiva, ali dedna?

Neslavni rekord branijo Američani: število bolezensko predebelih se je v zadnjih 25 letih podvojilo. Pretirana debelost zdaj ogroža zdravje tretjine Američanov. Drugod po svetu ni več bistveno drugače. Zdravstvene oblasti Azijskih in Latinskoameriških držav, ki so se pred desetletji še borile proti podhranjenosti, se soočajo s preveliko telesno težo. Mednarodna zdravstvena organizacija ocenjuje, da dve tretjini svetovnega prebivalstva živi v državah, ki se soočajo z epidemijo debelosti. Danes več ljudi umre zaradi posledic zvišane telesne teže, kot zaradi lakote.

Znanost zadnje desetletje mrzlično išče odgovor na vprašanje, kaj povzroča epidemijo tolikšnih razsežnosti. Mnoge teorije skušajo pojasniti vzroke za nenadno povečanje telesne teže, od pomanjkanja gibanja in opuščanja fizičnega dela, do naraščanja mestnega prebivalstva in ponudbe cenene, visoko kalorične hrane, a epidemije debelosti nobeni ne uspe v celoti pojasniti.

Ko sta James Fowler s Kalifornijske univerze v San Diegu in Nicholas Christakis s Harvarda pred štirimi leti ponudila svojo razlago, po kateri je debelost nalezljiva, se je nanju vsul plaz kritik uradne medicine, ki bolezen šteje med neprenosljive. Na podlagi medicinskih statistik trdita, da se v primeru, če se vaš prijatelj pretirano zredi, verjetnost, da boste tudi vi predebeli, poveča za 60%, povišanje telesne teže pa pripisujeta »socialnim stikom«. Fowler in Christakis sta v svoji razlagi »družbene nalezljivosti« prepričljiva, a sama priznavata, da jima pravega vzroka bolezni ni uspelo odkriti.

Kontroverzno teorijo nalezljive debelosti zdaj skuša zavrniti skupina genetikov z Londonskega Imperial Collegea in Univerze iz Lausanne v Švici. Raziskovalci trdijo, da so odkrili vzrok debelosti v delu kromosoma 16. Tisti, pri katerih je del kromosoma 16 podvojen, ne kažejo nikakršnih težav z uravnavanjem telesne teže, pri tistih, pri katerih pa vsebuje kromosom le en genetski niz, je verjetnost za bolezensko debelost 43 krat večja. Ker vsak po starših deduje kopijo kromosoma, ima dve kopiji vsakega gena, razen kadar pride do napak, pri katerih nastanejo enojni nizi. Raziskovalci bodo zdaj poskusili preiskati genetski niz, da bi odkrili, na kakšen način vpliva na posameznikov apetit. Do končnega pojasnila pa velja: Če otroci niso ješči, to ni nujno krivda staršev.

Debeli davek za Madžare

Potem ko so nekatere evropske države uvedle davek na nezdravo hrano, ameriški kongresniki pa predlagali Obami uvedbo posebnega davka na sladkane pijače, naši vzhodni sosedje od včeraj polnijo proračun s tako imenovanim debelim davkom.

Madžarska Vlada je prepričana, da bo dajatev v višini 10 forintov (0,37 evra) spremenila nezdrave prehranske navade Madžarov, ki imajo v primerjavi z drugimi evropskimi narodi večje težave s prekomerno telesno težo in pogosteje obolevajo za posledicami debelosti.

Z novim davkom je obdavčena hrana, ki vsebuje veliko maščob, sladkorja, soli in kofeina. Dodatno obdavčeni so različni izdelki, od sladkarij in slanih prigrizkov, sladkanih pijač in kole, do juh in jušnih osnov in dodatkov.

Letno naj bi se v proračun iz tega vira nateklo okrog 70 milijonov evrov, zbrana sredstva pa naj bi namenili vedno višjim stroškom zdravstvene blagajne, katere primanjkljaj je lani dosegel 370 milijonov evrov. Madžarski premier je uvedbo debelega davka pospremil z besedami: Tisti, ki živijo nezdravo, morajo prispevati več.

Žarnice, za začetek

Z današnjim dnem so žarnice z žarilno nitko v Evropski Uniji zgodovina. Razen šibkejših, z močjo do 40 Wattov, jih v naših trgovinah ne bo več mogoče kupiti. Odlična zamisel za varčevanje z energijo pa ima veliko napako.

Vse skupaj se je začelo poleti 2003, ko je evropski komisar za okolje predlagal direktivo o tako imenovanem eko-načrtovanju (eco-design). Direktiva, ki je predvidela zamenjavo klasičnih žarnic, je bila sprejeta brez velikega nasprotovanja. Šele kasneje se je izkazalo, da ne vsebuje nekaterih umazanih podrobnosti, kot so na primer: katere žarnice bodo izginile s prodajnih polic, kako bo potekala njihova zamenjava, kakšni bodo dejanski prihranki energije, glede na to, da nekatere žarnice brez gorilne nitke sploh niso bolj varčne od klasičnih, še posebej, kadar je potrebno njihovo nenehno prižiganje in ugašanje. Najbolj pomembno vprašanje pa ostaja, kam z novimi žarnicami, ko ne bodo več delovale, saj za razliko od klasičnih vsebujejo živo srebro, strupeno kovino, katere uporabo je Evropska unija praktično prepovedala. Umazane podrobnosti so tudi tokrat reševali evro birokrati in lobisti elektroindustrije, varno skriti pred očmi javnosti.

Brezglava zamenjava žarnic z gorilno nitko je zdaj vse bolj podobna komediji zmešnjav. Nove žarnice bodo dodatno obremenile okolje na koncu življenjskega cikla, ko jih bo večina končala med odpadki. Okolje bo ponovno obremenjeno z živim srebrom, katerega uporabo prepoveduje neka druga evropska direktiva, bruseljski zakonodajalci pa že meljejo naprej. Zdaj pridejo, na podlagi direktive o eko-načrtovanju, na vrsto mali gospodinjski aparati: sesalci, sušilci za lase, kavomati…