Grška vlada si po neuspešnem vrhu evropskih finančnih ministrov na Poljskem na vse kriplje prizadeva zagotoviti osem milijard evrov, s katerimi bi oktobra lahko poplačala zapadle dolgove, sicer jo čaka bankrot.
Grške težave so zaradi zategovanja pasu vedno večje. Po lanskem zmanjšanju gospodarskih aktivnosti za 4 odstotke bo letošnje krčenje doseglo 5,5 odstotkov. Kopnijo tudi davčni prihodki, zato je čedalje manj verjetno, da bi država lahko izpolnila obveznosti iz sporazuma z IMF in EU. Nezadovoljstvo posojilodajalcev narašča tudi zato, ker Grki še vedno niso posegli po najmanj priljubljenih ukrepih za zmanjšanje primanjkljaja v državnem proračunu.
Med pogoji IMF in EU za odobritev naslednjega plačila je odpustitev 20.000 javnih uslužbencev, zmanjšanje plač v javnem sektorju in zamrznitev pokojnin, povečanje trošarin na kurilno olje in zapiranje izgubarjev, ki jih še zmeraj financira grški proračun. Posojilodajalci od vlade zahtevajo tudi pospešeno privatizacijo, predvsem v energetiki.
Medtem ko skuša premier George Papandreou za nove ukrepe pridobiti domačo javnost, grške pogoje podrobno preučujejo Italijani in Španci, ki se bodo verjetno kmalu znašli za pogajalsko mizo z IMF.
Ni komentarjev:
Objavite komentar