Več kot polovica držav na svetu, med njimi ZDA in celotna Evropska unija, je v zadnjem času napovedala programe za večjo uporabo biogoriv. Z njimi naj bi prekinili svojo odvisnost od nafte, zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, obenem pa spodbudili kmetijsko proizvodnjo. V naslednjih dvajsetih letih bi tako lahko četrtino svetovnih potreb po energentih pokrili z biogorivi. Konec aprila je zato skupina UN-Energy izdala poročilo o odprtih vprašanjih v zvezi z uporabo kmetijskih pridelkov v energetiki.
Prvi problem, ki se pojavlja ob vse večji uporabi biogoriv, so višje cene hrane na svetovnem trgu, ki so že prizadele prebivalstvo tretjega sveta. Busheva odločitev o spodbujanju predelave koruze v metanol recimo, je svetovne cene koruze pognala navzgor. Američani so lani v gorivo predelali že več kot tretjino doma pridelane koruze. O naraščanju cen surovin, ki so primerne za biogoriva, sicer pa se uporabljajo v človeški prehrani, poročajo tudi iz Azije. Višje cene palmovega olja, ki se uporablja tudi za biodiesel, so prizadele revnejše prebivalstvo Jugovzhodne Azije. Ker svetovno prebivalstvo še zmeraj narašča, podnebne razmere pa napovedujejo težjo pridelavo hrane, lahko predelava kmetijskih surovin v goriva kmalu postane etično vprašljiva.
Očitek biogorivom je tudi vpliv pridelave na naravno okolje. Ekonomična pridelava narekuje intenzivno proizvodnjo na velikih površinah, kar lahko resno ogrozi biološko raznovrstnost, poveča erozijo in osiromaši prst. Poznavalci razmer opozarjajo, da so površine za pridelavo hrane na svetu omejene. Ob vedno večjem vremenskem tveganju sedanje površine kmalu ne bodo več zadoščale niti za pridelavo hrane, kaj šele za zagotovitev energetskih surovin. Največji pritisk na naravno okolje pričakujejo na območju tropskih gozdov, ki so za uravnoteženje emisij nadvse pomembni: ogroženi so predvsem gozdovi Južne Amerike in Jugovzhodne Azije.
Nenazadnje avtorji poročila opozarjajo še na eno nevarnost biogoriv: ob proizvodnji surovin in predelavi v biogoriva nastajajo emisije toplogrednih plinov, kar ob sočasnem uničevanju tropskega gozda za nove obdelovalne površine pomeni, da bodo posledice pridelave biogoriv za svetovno podnebje postale bolj škodljive od uporabe naftnih goriv. Izvršni direktor programa OZN za okolje je ob predstavitvi poročila zato poudaril: »Bioenergija nam nudi izjemno priložnost za zmanjšanje podnebnih sprememb, za energetsko stabilnost in razvoj podeželja, vendar morajo biti investicije premišljene, da bi se tako izognili novim okoljskim in socialnim problemom.«
Prvi problem, ki se pojavlja ob vse večji uporabi biogoriv, so višje cene hrane na svetovnem trgu, ki so že prizadele prebivalstvo tretjega sveta. Busheva odločitev o spodbujanju predelave koruze v metanol recimo, je svetovne cene koruze pognala navzgor. Američani so lani v gorivo predelali že več kot tretjino doma pridelane koruze. O naraščanju cen surovin, ki so primerne za biogoriva, sicer pa se uporabljajo v človeški prehrani, poročajo tudi iz Azije. Višje cene palmovega olja, ki se uporablja tudi za biodiesel, so prizadele revnejše prebivalstvo Jugovzhodne Azije. Ker svetovno prebivalstvo še zmeraj narašča, podnebne razmere pa napovedujejo težjo pridelavo hrane, lahko predelava kmetijskih surovin v goriva kmalu postane etično vprašljiva.
Očitek biogorivom je tudi vpliv pridelave na naravno okolje. Ekonomična pridelava narekuje intenzivno proizvodnjo na velikih površinah, kar lahko resno ogrozi biološko raznovrstnost, poveča erozijo in osiromaši prst. Poznavalci razmer opozarjajo, da so površine za pridelavo hrane na svetu omejene. Ob vedno večjem vremenskem tveganju sedanje površine kmalu ne bodo več zadoščale niti za pridelavo hrane, kaj šele za zagotovitev energetskih surovin. Največji pritisk na naravno okolje pričakujejo na območju tropskih gozdov, ki so za uravnoteženje emisij nadvse pomembni: ogroženi so predvsem gozdovi Južne Amerike in Jugovzhodne Azije.
Nenazadnje avtorji poročila opozarjajo še na eno nevarnost biogoriv: ob proizvodnji surovin in predelavi v biogoriva nastajajo emisije toplogrednih plinov, kar ob sočasnem uničevanju tropskega gozda za nove obdelovalne površine pomeni, da bodo posledice pridelave biogoriv za svetovno podnebje postale bolj škodljive od uporabe naftnih goriv. Izvršni direktor programa OZN za okolje je ob predstavitvi poročila zato poudaril: »Bioenergija nam nudi izjemno priložnost za zmanjšanje podnebnih sprememb, za energetsko stabilnost in razvoj podeželja, vendar morajo biti investicije premišljene, da bi se tako izognili novim okoljskim in socialnim problemom.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar