Greenpeace zaustavil vrtanje

Aktivistom Greenpeacea je, kot kaže, uspelo začasno zaustaviti raziskovanje podmorskih nahajališč nafte ob Grenlandiji. Aktivistom organizacije, ki ostro nasprotuje izkoriščanju naravnih bogastev v neokrnjenih vodah Severnega morja, se je danes uspelo izkrcati z ladje Esperanca ter se prebiti v 500 metrsko zaprto območje okrog vrtalne ploščadi podjetja Cairn Energy.

Cairn Energy je prejšnji teden oznanil prve rezultate raziskovalnega vrtanja v zalivu Baffin, ki kažejo na možnost izkoriščanja večjih zalog ogljikovodikov. Zaprto območje, ki naj bi raziskovalno vrtino obranilo pred aktivisti, varuje Danska vojaška mornarica. Kljub napovedi oblasti, da bodo v primeru preboja blokade kapitana Esperance zaprli, se je aktivistom uspelo izkrcati z ladje in se prebiti do podporja vrtalne ploščadi ter se nanj prikleniti.

Greenpeace je sporočil, da imajo aktivisti s seboj zadostne zaloge hrane in ustrezno zaščito, tako da bodo lahko vztrajali na podnožju ploščadi tudi več dni in na ta način preprečili nadaljevanje raziskav. Po varnostnih predpisih mora namreč Cairn Energy zdaj vrtanje zaustaviti, dokler oseb na podporju ne odstranijo. Greenpeace upa, da jim bo uspelo preprečiti nadaljevanje vrtanja v letošnji sezoni, ki se bo iztekla v nekaj tednih, saj bodo vode Severnega morja kmalu spet zmrznile.

Sredozemska prehrana - kulturna dediščina

Kar ni uspelo Idrijcem z živim srebrom, bo jeseni mogoče Italijanom z olivnim oljem, ribami in svežo povrtnino. Seznam svetovne dediščine, ki ga vodi UNESCO (Organizacija Združenih Narodov za sodelovanje na področju izobraževanja, znanosti in kulture), bi naši zahodni sosedi radi obogatili s Sredozemsko prehrano.

Unescov seznam je znan predvsem po gradbenih dosežkih preteklosti. Danes obsega 704 objektov ter 180 naravnih spomenikov, med katerimi je tudi edina slovenska lokacija, zaščitena z značilnim znakom, Škocijanske jame. Manj znano je, da obstaja tudi seznam nematerialne dediščine, ki so ga, kot protiutež arhitekturni prevladi pričeli sestavljati leta 2003. Nematerialni seznam obsega: najrazličnejše kulturne prakse, od argentinskega tanga in brazilske sambe, do kitajske kaligrafije in japonskega gledališča Kabuki. Nanj so Hrvati uspeli uvrstiti celo izdelovanje tradicionalnih čipk.

Italijanski predlagatelji si skupaj z Grki, Španci in Maročani prizadevajo, da bi na novembrskem zasedanju v Parizu med kulturne prakse uspeli uvrstiti tudi tradicionalne prehranske navade, ki izvirajo iz Sredozemlja. Pred štirimi leti, ko so poskusili prvič, so jih pri Unescu zavrnili. Zdaj, pravijo, je trenutek dozorel, saj debelost med mladino jasno kaže, kako izginjajo stare prehranske navade. Če bodo s predlogom uspeli, so vlade omenjenih držav dolžne "aktivno podpirati in ohranjati kulturno prakso, ki je predmet zaščite."

Nafta pri Grenlandiji

Napovedi, da bo krčenje ledenega pokrova zaradi podnebnih sprememb omogočilo lažje odkrivanje nafte, se uresničujejo. Podjetje Cairn Energy, ki ima dovoljenje Danskih oblasti za raziskovanje podmorskih nahajališč ob Grenlandiji, je objavilo najdbo perspektivne geološke formacije, ki vsebuje plin, po vsej verjetnosti pa tudi nafto.

Novico so na Danskem sprejeli z mešanimi občutki, podjetje pa je bilo pri objavi prvih rezultatov zelo previdno. Njegovi predstavniki so poudarili, da vrtanje poteka pod najstrožjimi varnostnimi ukrepi, saj se zavedajo občutljivosti morskega okolja. Program raziskav vključuje dve ploščadi, od katerih ena vrta raziskovalno vrtino, druga pa je v stanju pripravljenosti. V primeru nesreče bi bilo tako mogoče v najkrajšem času izvrtati reševalno vrtino in preprečiti ekološko katastrofo, do kakršne je prišlo v Mehiškem zalivu. Cairn Energy zagotavlja tudi, da sta ploščadi ustrezno varovani pred ledenimi ploščami, ki so se jima doslej približale na največ 25 kilometrov.

Povsem drugačno je stališče okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki zahteva prepoved globokomorskega vrtanja in ostro nasprotuje raziskavam ob obalah Grenlandije. Organizacija je tja že napotila svojo ladjo Esperanza.

Ribji spor

Letošnja poletna vročina je zanetila nenavaden spor. Skuša, ki med atlantskimi narodi velja za poletno poslastico, je preplavila Severno morje. Strokovnjaki domnevajo, da so se ribje jate pred vročino zatekle v hladnejše vode Severnega Atlantika.

Islandija in samostojno Otočje Faroe, njuni gospodarstvi sta v veliki meri odvisni od ribiške industrije, sta enostransko objavili, da bosta zaradi obilja rib povečali svoji lovni kvoti. Povečanje s 27.000 na 215.000 ton je razkačilo druge države, ki lovijo v Severnem morju, naravovarstvene organizacije in Evropsko komisijo. Ta se namreč ravnokar ukvarja s prošnjo obubožane Islandije za polnopravno članstvo v EU.

Atlantska skuša je, zaradi svoje ohranjenosti in zmernega ulova doslej veljala za ribjo vrsto, ki jo je mogoče trajnostno izkoriščati. Temu so bile v prvi vrsti namenjene ribolovne kvote. Naravovarstvene organizacije zdaj bijejo plat zvona, saj napovedani ulov za dobro tretjino presega priporočila Mednarodnega sveta za izkoriščanje morja (International Council for the Exploration of the Sea). Še bolj kot naravovarstveniki, so razkačeni Škoti. Njihov predstavnik je prošnjo Islandije v Evropskem parlamentu pokomentiral z besedami: Kaj so nam ponudili za članstvo? Oblak vulkanskega pepela, finančne težave, zdaj pa še svoj brezobzirni poseg v ribje zaloge.

Prihajajo v Evropo monsuni?

Do devetdesetih let prejšnjega stoletja je med povprečno nevihto v Italiji padlo okrog 40 milimetrov dežja. Zadnja leta, tako podatki, postajajo padavine izdatnejše, s povprečjem med 80 in 100 milimetri. Nekoč izjemne nevihte z več kot 250 milimetri dežja, količino, ki je obstoječa infrastruktura ne more več obvladati, postajajo vsakoleten pojav. Meteorologi, ki spremljajo padavinske vzorce, opozarjajo, da dosedanja terminologija za opisovanje vremenskih pojavov kmalu ne bo več zadoščala. Strokovnjaki Firenškega instituta za biometeorologijo (L'istituto di biometeorologia del Cnr di Firenze) so prepričani, da bomo morali v naše izrazoslovje kmalu uvesti besedo "monsunske" padavine.

Z monsunom opisujemo periodične spremembe vetrov in padavin, ki nastanejo zaradi temperaturnih razlik med kopnim in morjem. Klasičen monsunski sistem nastane zaradi razlike med hladnejšim oceanskim in vročim kopenskim zrakom, ki lahko doseže tudi 20 stopinj celzija. Sistem se skuša stabilizirati tako, da vsrkava vlažen oceanski zrak na segreto celino; večja ko je temperaturna razlika oziroma razlika v gostoti zračnih mas, bolj intenzivni so monsunski vremenski pojavi.

Viharni sistemi, ki Evropi prinašajo obilico padavin, so v zadnjih petnajstih letih vedno pogostejši. Padavine so seveda daleč od tropskih, italijanski meteorologi pa kljub temu opozarjajo na spremembe, ki nastajajo v njihovi intenzivnosti. Vlažen atlantski zrak, ki se prek Velike Britanije širi na kontinent, se v Sredozemlju srečuje z vedno bolj segretim zrakom iz severne Afrike, ta pa celoten sistem potiska proti severu. Stik vlažnih in vročih zračnih mas že nekaj let povzroča periodična neurja z "monsunskimi" padavinami v Srednji Evropi.

Opojni beli kristali?

Odvisnost je mogoče zlahka prepoznati. Se ne morete odpovedati sladkanim pijačam ali sladoledu? Je za dober dan potrebna slaščica? Nekajdnevna popolna vzdržnost pokaže pravo sliko. Sladkor v možganih spodbuja sproščanje dopamina in serotonina, dveh nevrotransmitorjev dobrega počutja. Če z uživanjem ne moremo prenehati tudi, ko vemo, da nam škoduje, če ga potrebujemo vedno več, če brez njega sploh ne moremo funkcionirati, je to znak zasvojenosti, ki se v ničemer ne razlikuje od drugih odvisnosti: od alkohola, nikotina ali kokaina. Ni naključje, da večina pijač na policah trgovin vsebuje alkohol, ali sladkor.

Dejstvo, da gre za družbeno sprejemljivo, bolj ali manj prikrito odvisnost, spretno izkorišča prehrambena industrija. Neverjetne količine sladkorja, od belega namiznega, do sirupov, maltoze in dekstroze, so dodatek praktično vseh prehrambenih izdelkov. Sladkor je v pijačah in žitaricah, solatnih prelivih in kečapu, vsebujejo ga celo mesni izdelki. Sladkor že dolgo ni več domena sladic in odvisnost je veliko večja, kot smo pripravljeni priznati. Američani, od njih se prebivalci razvijajočih se držav, po prehranskih navadah nič kaj dosti ne razlikujemo, ga v povprečju zaužijejo skoraj 70 kilogramov na leto, večino s sladkanimi pijačami. Pločevinka najbolj priljubljene pijače na svetu vsebuje kar 17 čajnih žličk sladkorja.

Na odvisnost epidemičnih razsežnosti, ki povzroča debelost, zvišan krvni tlak in sladkorno bolezen, verjetno pa tudi hiperaktivnost, pomanjkanje zbranosti in depresijo, ne opozarjajo samo zdravniki. V državah New York in Maine, ki so že zdavnaj prepovedale prodajo sladkanih pijač iz avtomatov v šolah, načrtujejo uvedbo novega davka na sladkane pijače. Predlagatelji so prepričani, da bodo njihovo prodajo zmanjšali za desetino, "več, kot je mogoče doseči s kakršnokoli izobraževalno kampanjo". Pa še ceneje je.

Moskvo so dušili stari grehi

Potem ko je dež ohladil rusko prestolnico in so njeni prebivalci končno zadihali s polnimi pljuči, na dan prihajajo pravi razlogi za ekološko katastrofo, ki je tedne dušila mesto. Hudo onesnaženje Moskovskega zraka, pojavilo se je kmalu po začetku vročinskega vala, so pripisovali predvsem neobvladljivim gozdnim požarom in razpustitvi gozdarske službe, zdaj pa se je izkazalo, da je dimna zavesa v veliki meri posledica starih okoljskih grehov.

Ko so 1918 leta avtorji sovjetskega programa elektrifikacije iskali najprimernejše gorivo za termoelekrarne v okolici prestolnice, so se odločili za šoto. Te je, za razliko od premoga, v okolici Moskve na pretek. V naslednjih desetletjih so izsušili ogromne površine šotišč, iz katerih so s ceneno kurjavo zalagali elektrarne. Šoto so v okolici Moskve kurili vse do petdesetih let, ko so v Sibiriji odkrili velika nahajališča naravnega plina. Po prehodu na novi energent nihče ni pomislil na potencialno nevarnost, ki preži iz izsušenih šotišč. Dokler države letos ni zajel vročinski val s temperaturami, ki jih v 130 letni zgodovini Ruskih meteoroloških meritev še niso zabeležili.

Požari šotišč med gasilci veljajo za poseben izziv, saj gorijo pod zemljo in jih je težko pravočasno opaziti. Za razliko od gozdnih požarov, ki se širijo z veliko hitrostjo, so počasnejši in bolj temeljiti, v njih zgori tudi do desetkrat več biomase, predvsem pa se ob gorenju šote sproščajo neprimerno večje količine dima. Najboljša obramba pred njimi, tako poznavalci, je ponovna potopitev šotišč.

Smo na izredne razmere pripravljeni?

Pakistanski monsun, najhujši po letu 1929, je poplavil petino države.
Prizadetih je 14 milijonov ljudi, od tega tretjina otrok. Vlada, ki po pričanju človekoljubnih organizacij ne obvladuje situacije, je danes razglasila poplavno nevarnost še v dveh južnih provincah. Združeni narodi apelirajo za skoraj pol milijarde dolarjev, kolikor bi potrebovali, da bi prizadete za silo oskrbeli s hrano in najnujnejšo medicinsko pomočjo.

Več mesecev neznosna vročina pritiska v Rusiji. Sredi junija so se temperature povzpele na 35 stopinj celzija, julija pa presegle 40 stopinj. Tako dolgega obdobja tako visokih temperatur, ki netijo na stotine gozdnih požarov, v Rusiji še niso zabeležili. Vsebnost strupenega ogljikovega monoksida v Moskovskem zraku je šestkrat presegla najvišjo dovoljeno mejo. Smrtnost zaradi vročine in dima iz okoliških pogorišč, se je v Moskvi podvojila.

Od začetka avgusta, ko je ruski predsednik Dimitrij Medvedjev razglasil izredne razmere v sedmih najbolj prizadetih regijah, je pogorelo skoraj 200.000 hektarjev gozda. Oblasti so zaradi pričakovane slabe letine do konca leta začasno prepovedale izvoz žita in pognale cene žita po svetu v nebo, Ruski patriarh je vernike pozval k molitvam za dež, zaupanje ljudstva v voditelje pa strmo pada.

Izredna vremenska pojava sta medseboj povezana. Območje visokega zračnega pritiska nad Rusijo je zračne tokove potisnilo proti jugu, kjer vztrajajo že več tednov. Nizek pritisk nad Pakistanom je iz letošnjega monsuna napravil vodni monstrum. Oba pojava, tako meteorologi, sta pričakovana posledica podnebnih sprememb. Kot dejstvo, da ne v eni, ne v drugi državi, vlada razmer očitno ne obvladuje.

Neprijetno branje

Od 80.000 kemikalij, kolikor jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, je preverjenih le nekaj sto. Veliko snovi, med njimi je na primer bisfenol, industrija uporablja, kljub temu, da je bila njihova kancerogenost dokazana. V krvi novorojenčkov so odkrili 300 različnih kemikalij, kar kaže, da je vedno več otrok še pred rojstvom izpostavljenih onesnaževanju.

To je le nekaj poudarkov iz poročila z naslovom Zmanjševanje okoljskega tveganja za nastanek raka - Kaj lahko storimo takoj? (Reducing Environmental Cancer Risk, What We Can Do Now) Poročilo je delo Predsedniškega odbora za rak, neodvisnega telesa, ki že od leta 1971 redno poroča ameriški javnosti o različnih vidikih te bolezni.

Na 200 straneh so ugledni onkologi tokrat obravnavali vzroke za epidemične razsežnosti obolenja. 41 odstotkov Američanov bo vsaj enkrat v življenju zbolelo za rakom. Odbor odgovornosti za to ne pripisuje več samo načinu življenja in dednosti, pač pa tudi državi. Brez dlake na jeziku so izpostavili neustrezno zakonodajo in neupoštevanje predpisov, predvsem pa prepričanje, da je večina kemikalij, ki so v uporabi, tudi varnih. Onkologi opozarjajo na dejstvo, da nekatere oblike raka postajajo vedno pogostejše, zlasti pri otrocih. Glede na onesnaženost vode, zraka in hrane ter na množico kemikalij v gospodinjstvu, vzrokov verjetno ni treba iskati drugje, čeprav avtorji poročila priznavajo, da mehanizmi nastanka rakavih obolenj še niso povsem pojasnjeni.

Neprijetnim dejstvom navkljub, odbor ponuja tudi nasvete, kako zmanjšati tveganje za nastanek bolezni:

· Nosečnice in majhni otroci naj se izogibajo hrani, kozmetiki in igračam, ki vsebujejo endokrilne motilce ali druge strupene snovi (informacije o njih lahko najdete na http://www.cosmeticsdatabase.com/ ali http://www.healthystuff.org/).
· Tisti, ki so na delovnem mestu izpostavljeni kemikalijam, naj se preobuvajo pred domačim pragom in obleke perejo ločeno.
· Filtrirajte pitno vodo.
· Vodo in druge pijače hranite v steklenih posodah ali takih iz nerjavečega jekla.
· Izogibajte se plastiki, ki vsebuje bisfenol ali ftalat (varna je plastika z reciklažno oznako 1, 2 ali 5).
· V mikrovalovni pečici uporabljajte keramične ali steklene posode.
· Izogibajte se hrani, ki vsebuje sredstva za zatiranje škodljivcev, plevela ali rastne hormone.
· Izogibajte se močno popečenemu mesu.
· Preverite vsebnost radona v vašem domu.

Ženske kupujejo drugačne hiše

V prvih šestih mesecih letošnjega leta so, zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil Američani zapustili že 1,6 milijona hiš, osem odstotkov več kot lani. Potem ko so v prvem letu krize zapuščali predvsem cenejše nepremičnine, so zdaj na udaru večje in dražje hiše. Od lani je najbolj narasla opustitev takih z vrednostjo nad 800.000 dolarjev (607.000 evrov). Nepremičninska kriza, ki traja že tretje leto, korenito posega v ameriški nepremičninski trg.

Če so bili kupci pred leti predvsem moški in so povpraševali po večjih družinskih hišah, v katerih je imela vsaka spalnica tudi svojo kopalnico, posest z manj kot tremi garažami je bilo skorajda nemogoče prodati, zadnje analize kažejo drugačno sliko. Dve tretjini novih lastnikov nepremičnin so zdaj ženske, polovica kupcev je mlajših od 40 let in ima najmanj enega otroka.

Novi kupci imajo očitno tudi drugačne vrednote, saj jih skoraj osemdeset odstotkov zatrjuje, da je preživljanje prostega časa doma, z družino za njih postalo bolj pomembno, skoraj šestdeset odstotkov pa jih skuša živeti tudi bolj preprosto življenje, čeprav se njihovi dohodki med krizo niso spremenili. Spremenjene vrednote vplivajo na povpraševanje. Kvadratura hiš se zmanjšuje, letos se je, prvič po tridesetih letih zmanjšala in trenutno v povprečju znaša 230 kvadratnih metrov, kupce pa vse bolj zanima predvsem energetska učinkovitost nepremičnine.

Sredozemlje se spreminja v toplo greznico

Popis morskega življa (Census of Marine Life) razkriva katastrofalno stanje Sredozemskega morja. Projekt, ki združuje raziskovalce morskega okolja iz 80 držav in dokumentira stanje morij po svetu, je pokazal, da je Mediteran verjetno najbolj ogroženo morje na planetu. Umazane podrobnosti so pretirana urbanizacija in uničevanje obal, odplake in izpiranje kmetijskih gnojil.

Sredozemlje pa ni ogroženo zgolj s kopna. V Sredozemlju so biologi odkrili kar 600 tujih, invazivnih vrst. Približno polovica jih izvira iz Rdečega morja, domnevno so ušle skozi Sueški prekop, petino so v Sredozemlje zanesle prekooceanske ladje, okrog deset odstotkov pa jih je pobegnilo iz ribogojnic ali akvarijev. Najbolj uspešni so prišleki iz tropskih morij, kar je posledica segrevanja morske vode, k izginjanju domačih vrst pa prispeva tudi pretiran ribolov.

Raziskovalci opozarjajo, da se 140 milijonom mediteranskim prebivalcem vsako leto pridruži 175 milijonov turistov. Več kot polovica obmorskih naselij odplake spušča neposredno v morje, 60% čistilnih naprav pa ne deluje. En od razočaranih biologov je stanje opisal z besedami: Sredozemlje se spreminja v toplo greznico.

Namesto komentarja

Ameriška uprava za preučevanje morja in ozračja je v Poročilu o stanju podnebja za lansko leto (State of the Climate in 2009) objavila grafični prikaz povprečnih zemeljskih temperatur z območjem tveganja, za obdobje 1961 do 1990.

Imajo pridne delavke vsega dovolj?

Ko so se pred štirimi leti v medijih pojavile novice o skrivnostnem izginjanju čebeljih rojev (colony collapse disorder), so čebelarji bili plat zvona in svarili pred posledicami. Tretjina kmetijskih pridelkov je odvisna od opraševanja žuželk. Raziskovalci, ki se ukvarjajo z apikulturo, so bili naenkrat v središču pozornosti, kmetje so pri uporabi pesticidov še bolj skrbno sledili navodilom, vsi pa s(m)o potiho upali, da se črne napovedi ne bodo uresničile.

Izginjanje čebeljih rojev se je medtem umirilo, ali pa smo se nanj preprosto navadili. Teorije o vzrokih, od elektromagnetnega sevanja mobilne telefonije, do uporabe novih pesticidov, genetsko spremenjenih poljščin ali nalezljivih bolezni so, kljub sredstvom za raziskave, ostale nepotrjene. Marcelo Aizen, argentinski raziskovalec in Lawrence Harder, profesor apikulture z Univerze v Calgariju, sta prišla do presenetljivega odkritja. Čeprav se v Evropi in ZDA število čebeljih rojev še zmeraj zmanjšuje, pa se na globalni ravni dogaja obratno - čebelji roji se pridno množijo.

Da bi raziskovalca ugotovila, ali skrivnostno izginjanje čebel vpliva na kmetijske donose, žužkocvetke namreč niso povsem odvisne od domačih čebel, oprašujejo jih tudi divje vrstnice in drugi insekti, sta analizirala podatke, ki jih o pridelavi zbira Mednarodna organizacija za hrano pri Združenih narodih. Presenečena sta odkrila, da pridelava žužkocvetnih pridelkov narašča in to še veliko hitreje od tiste, ki pri opraševanju ne potrebuje pomoči. V zadnjih petdesetih letih so se pridelki, ki zrastejo brez žuželk, npr.. koruza, pšenica ali krompir podvojili, medtem ko so se tisti, ki so odvisni od čebel, povečali kar za petkrat. Na tej podlagi sta znanstvenika ocenila, da se je v zadnjega pol stoletja število panjev domačih čebel na svetovni ravni povečalo za okrog 45 odstotkov.

Kmetijske kulture, ki se pri pridelavi zanašajo na pomoč čebel, so po pravilu bolj intenzivne, prinašajo pa tudi večje dobičke. Pridelek tako imenovanih luksuznih pridelkov, čokolade, mandljev ali indijskih oreščkov, avokada, melon in lubenic, se povečuje iz leta v leto, s tem pa tudi pritisk na čebele, ki morajo iz leta v leto oprašiti vedno večje površine. V ZDA se je zaradi zmanjšanja števila rojev že uveljavila praksa, po kateri čebele na Vzhodni obali spomladi oprašujejo obsežne nasade jabolk. Ko je delo tam končano, jih z letali prepeljejo v Kalifornijo, da z delom nadaljujejo v nasadih mandljevcev. Če k temu dodamo še pritisk, ki so mu čebele izpostavljene zaradi podnebnih sprememb, postaja vse bolj verjetna teorija, po kateri je za izginjanje čebeljih rojev v prvi vrsti odgovoren stres, ki so mu pridne delavke izpostavljene na vedno večjih površinah intenzivnih kmetijskih nasadov.