Do devetdesetih let prejšnjega stoletja je med povprečno nevihto v Italiji padlo okrog 40 milimetrov dežja. Zadnja leta, tako podatki, postajajo padavine izdatnejše, s povprečjem med 80 in 100 milimetri. Nekoč izjemne nevihte z več kot 250 milimetri dežja, količino, ki je obstoječa infrastruktura ne more več obvladati, postajajo vsakoleten pojav. Meteorologi, ki spremljajo padavinske vzorce, opozarjajo, da dosedanja terminologija za opisovanje vremenskih pojavov kmalu ne bo več zadoščala. Strokovnjaki Firenškega instituta za biometeorologijo (L'istituto di biometeorologia del Cnr di Firenze) so prepričani, da bomo morali v naše izrazoslovje kmalu uvesti besedo "monsunske" padavine.
Z monsunom opisujemo periodične spremembe vetrov in padavin, ki nastanejo zaradi temperaturnih razlik med kopnim in morjem. Klasičen monsunski sistem nastane zaradi razlike med hladnejšim oceanskim in vročim kopenskim zrakom, ki lahko doseže tudi 20 stopinj celzija. Sistem se skuša stabilizirati tako, da vsrkava vlažen oceanski zrak na segreto celino; večja ko je temperaturna razlika oziroma razlika v gostoti zračnih mas, bolj intenzivni so monsunski vremenski pojavi.
Viharni sistemi, ki Evropi prinašajo obilico padavin, so v zadnjih petnajstih letih vedno pogostejši. Padavine so seveda daleč od tropskih, italijanski meteorologi pa kljub temu opozarjajo na spremembe, ki nastajajo v njihovi intenzivnosti. Vlažen atlantski zrak, ki se prek Velike Britanije širi na kontinent, se v Sredozemlju srečuje z vedno bolj segretim zrakom iz severne Afrike, ta pa celoten sistem potiska proti severu. Stik vlažnih in vročih zračnih mas že nekaj let povzroča periodična neurja z "monsunskimi" padavinami v Srednji Evropi.
Z monsunom opisujemo periodične spremembe vetrov in padavin, ki nastanejo zaradi temperaturnih razlik med kopnim in morjem. Klasičen monsunski sistem nastane zaradi razlike med hladnejšim oceanskim in vročim kopenskim zrakom, ki lahko doseže tudi 20 stopinj celzija. Sistem se skuša stabilizirati tako, da vsrkava vlažen oceanski zrak na segreto celino; večja ko je temperaturna razlika oziroma razlika v gostoti zračnih mas, bolj intenzivni so monsunski vremenski pojavi.
Viharni sistemi, ki Evropi prinašajo obilico padavin, so v zadnjih petnajstih letih vedno pogostejši. Padavine so seveda daleč od tropskih, italijanski meteorologi pa kljub temu opozarjajo na spremembe, ki nastajajo v njihovi intenzivnosti. Vlažen atlantski zrak, ki se prek Velike Britanije širi na kontinent, se v Sredozemlju srečuje z vedno bolj segretim zrakom iz severne Afrike, ta pa celoten sistem potiska proti severu. Stik vlažnih in vročih zračnih mas že nekaj let povzroča periodična neurja z "monsunskimi" padavinami v Srednji Evropi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar