Neizbežni bankrot Grčije

Če je stresni test bank prejšnji petek skušal zaustaviti erozijo zaupanja v evro in pomiriti finančne trge, je današnji sporazum evroskupine dokaz, da tudi brezmejni optimizem ne zmore preprečiti Grškega bankrota.

Voditelja največjih držav monetarne unije, Nicolas Sarkozy in Angela Merkel sta na sinočnjem srečanju očitno ugotovila, da balkanski članici ni več pomoči in da je velik del od 340 milijard, kolikor znaša njen dolg, zrel za odpis. Če je verjeti prvim informacijam, najbolj zgovoren je bil danes nizozemski finančni minister, ki se je zagovarjal v parlamentu, so se voditelji evroobmočja končno dogovorili o »nadzorovanem bankrotu«. Po ministrovih besedah je bila zahteva za preprečitev »selektivnega neplačevanja obveznosti«, ki mu je ECB doslej ostro nasprotovala,.na današnjem srečanju končno umaknjena in na mizi je zdaj le še predlog nadzorovanega bankrota.

Kar sta si voditelja najmočnejših članic izposlovala v zameno za bankrot, ki bo močno prizadel njun bančni sistem in obremenil javne finance? Sarkozy je odstopil od zahteve za nov bančni davek, ki mu je Merklova nasprotovala, Sklad za stabilizacijo evra, ki posreduje na Irskem in Portugalskem, pa dobiva nova, večja pooblastila. V drugih članicah evroobmočja, ki se bodo znašle v težavah, se bo vpletel veliko prej, kot doslej, seveda pod taktirko obeh Velikih.

Ta stres ni zares

Vsi tisti, ki so pričakovali, da bo tokratni test evropskih bank pokazal jasnejšo sliko bančnega sektorja, so se zmotili. Rezultat, ki so ga včeraj razkrile evropske bančne oblasti, se v ničemer ne razlikuje od prejšnjih dveh, ki sta se izkazala za preveč popustljiva. Pod vprašajem ni le metodologija ocenjevanja, ta je tokrat obsegala tudi napoved poslovnih rezultatov in domnevno izpostavljenost zaradi državnih obveznic, pač pa predvsem namen takšnega, jalovega ocenjevanja.

Test vzdržljivosti je med devetdesetimi evropskimi bankami tokrat razkril le osem takih, ki dolgotrajnejše recesije ne bi preživele. Med njimi se je znašlo pet Španskih bank, dve Grški in ena Avstrijska. Pri celotni operaciji je najbolj moteče, da se na spisku ni znašla prav nobena Italijanska, Francoska ali Nemška banka, ki imajo v svojih portfeljih precej državnih obveznic.

Tudi ugotovitev, da je na finančnem trgu poleg osmih bolnikov dejavnih tudi šestnajst takih, ki so 5 odstotnemu pogoju kapitalske ustreznosti zadostile le za las, med njimi se je znašla tudi slovenska, nima prave teže. Kdo bi namreč verjel oceni, po kateri bi že z 2,5 milijarde svežega kapitala ozdravili evropski bančni sektor in ga pripravili na dolgotrajnejšo recesijo? Poznavalci omenjajo najmanj desetkrat večjo številko.

Dejstvo, da prejšnji stresni test ni izpostavil niti ene irske banke, ki so nekaj mesecev zatem pogoltnile na desetine milijard davkoplačevalskega denarja, pa o evropskem testiranju bank pove vse.

Veliko smetja v evroobmočju

Ocene ratinških agencij kažejo žalostno sliko evropskih financ. Moody's je včeraj znižal kreditno oceno Irske na raven smeti (junk). Samo teden dni je minilo od znižanja kreditne ocene Portugalske. Obveznice obeh držav so zdaj smetje. Obe članici evrokluba bosta kmalu potrebovali drugi krog finančne pomoči.

Včerajšnje novice o možnosti reprogramiranja Grškega dolga, za katerega vsi, razen nekaterih politikov priznavajo, da je dolgoročno nevzdržen, še dodatno zapleta položaj. Ko bo padla Grčija, se bosta stresli dve veliki članici evroobmočja, Italija in Španija, njuno reševanje pa bo velik zalogaj.

Po prvih ocenah bi evropski stabilizacijski sklad za pomiritev trgov potreboval 2 trilijona (dva tisoč milijard) evrov, sicer se bodo zamajali temelji bančništva v evroobmočju, posledice pa bodo podobne kot ob potresu v Ameriki pred tremi leti. Kaj to pomeni za Slovenijo? Nič dobrega, obresti desetletnih državnih obveznic so se v pol leta dvignile za odstotek in so trenutno skoraj tri odstotke nad Nemškimi.

Na vrsti je Italija

Napovedi poznavalcev se kot kaže uresničujejo, na vrsti je Italija, za Grčijo druga najbolj zadolžena država evroobmočja. Dopoldne se bodo na kriznem sestanku v Bruslju s predsedujočim evroskupine Junkersom sešli trije predsedniki: Evropskega Sveta, Van Rompuy, Evropske centralne banke Trichet in Evropske komisije Barroso, popoldne pa se jim bodo pridružili še finančni ministri sedemnajsterice. Uradno bo na mizi pomoč Grčiji, neuradno pa je na dnevnem redu nov bolnik.

Čeprav vsi zanikajo, da bodo predmet razgovora Italijanske težave, je po preteklem črnem petku jasno, da je finančna situacija na apeninskem polotoku vse prej kot rožnata. Konec tedna so najprej strmoglavile delnice italijanskih bank, verjetno zaradi rezultatov stresnega testa evropskih bank, ki bodo objavljeni ta teden, nato pa so padle tudi druge delnice. Obresti italijanskih obveznic so se v zadnjem času povzpele na 5,5 odstotnih točk in presegle mejo, ki po mnenju nekaterih bančnikov visoko zadolženim državam, kot je Italija, onemogoča servisiranje javnega dolga.

Reuters povzema besede neimenovanega funkcionarja Evropske centralne banke: »Zelo smo zaskrbljeni zaradi Italije«. V primeru, da bi tudi sosednja država potrebovala pomoč pri odplačevanju javnega dolga, bi morali sredstva evropskega sklada za finančno stabilnost podvojiti na 1,5 triljona evrov, preveč za večino šibkih članic evroobmočja, vključno s Slovenijo.

Temni oblaki na evropskem nebu

Nad evropskimi financami se zbirajo čedalje temnejši oblaki. Če je verjeti dobro obveščenim krogom, bodo zasebni investitorji, ki držijo grške državne obveznice, danes zavrnili tako imenovani francoski predlog prestrukturiranja dolga.

Sporazum, po katerem naj bi zasebni investitorji svoje obveznice z zapadlostjo do konca leta 2014 zamenjali za nove, z zapadlostjo čez trideset let, postaja z vsakim dnem manj verjeten. Da bi zamenjava uspela, bi morali poleg bank in zavarovalnic v njej sodelovati tudi pokojninski in investicijski skladi, kar pa je zaradi razmer na finančnih trgih malo verjetno. Največjo težavo predstavlja velikost dolga, ki naj bi ga prestrukturirali, saj znaša vrtoglavih 82,6 milijarde evrov. Od tega zneska na javne investitorje, predvsem Evropsko centralno banko odpade le tretjina.

Slabih novic z evroobmočja pa s tem še ni konec. Moody's je včeraj svojo oceno portugalskih obveznic znižal na raven smetja. S tem je agencija potrdila govorice o novem paketu za reševanje iberskih financ, ki naj bi znašal nadaljnji dve milijardi evrov. Moody's v svojem poročilu navaja, da Portugalska po vsej verjetnosti ne bo uspela zmanjšati primanjkljaja in doseči stabilizacijskih kriterijev, ki jih je aprila dogovorila z Evropsko Unijo in Mednarodnim denarnim skladom. Portugalski predčasne volitve očitno niso pomagale.

Velikost prstov kaže na …

Korejska študija je potrdila to, o čemer so že dolgo govorili poznavalci: razmerje med velikostjo prstov na roki kaže na velikost penisa. V raziskavi so merili razmerje med kazalcem in prstancem na roki 144 moških ter podatke primerjali z velikostjo njihovih penisov. Rezultati so pokazali, da so imeli večje tisti, pri katerih je bil četrti prst daljši od drugega.

Razmerje med prstoma na roki ter velikostjo penisa naj bi bilo, tako so dokazovale že predhodne študije, posledica različne količine testosterona, ki so jim bili moški izpostavljeni že pred rojstvom. Da pa ima vsaka medalja dve plati, kažejo rezultati druge raziskave, z britanske Univerze Warwick. Moški, katerih kazalec je daljši od prstanca, imajo za tretjino manj možnosti, da zbolijo za rakom prostate.

Zakon za zaščito kmetov

Britanska koalicija Konzervativcev in Liberalnih demokratov je pred volitvami napovedovala ostre ukrepe proti nezakonitemu delovanju supermarketov. Britanski trg obvladujejo štiri prodajne verige: Tesco, Sainsbury's, Asda in Morrisons, ki prodajo tri četrtine prehrambenih izdelkov in pogosto zlorabljajo svoj prevladujoči položaj. Nedovoljena sredstva pritiska že več let uporabljajo proti svojim dobaviteljem, predvsem kmetom.

Zdaj, ko je osnutek zakona za zaščito dobaviteljev v parlamentarni proceduri, se je med zagovorniki in nasprotniki zakona vnela žolčna razprava, ki kaže, da supermarketi zlepa ne bodo dopustili nadzora nad svojim delovanjem. Zagovorniki ukrepov za ureditev trga, novi zakon naj bi med drugim ustanovil posebno telo, ki bi bdelo nad ravnanjem z dobavitelji in posredovalo v sporih, od vlade zahtevajo, da konča prakso nezakonitega delovanja prodajnih verig. Kmetje in drugi dobavitelji so namreč pogosto prisiljeni v podpisovanje pogodb brez navedbe cene ali pa podpišejo pogodbo za določen znesek, nato pa jih silijo v »popuste«. Dokumentirani so tudi primeri, ko supermarketi zahtevajo sklenitev pogodbe z določenim podjetjem, ki nato blago preprodaja naprej, seveda po bistveno višjih cenah. Britansko združenje kmetov opozarja, da je v zadnjih letih zaradi takih praks opustilo kmetovanje že več kot tri tisoč kmetov. Najbolj prizadeti so dobavitelji mleka, ki jim supermarketi že pet let ne priznajo višje odkupne cene, čeprav so se podražila tako krmila, kot energenti, maloprodajne cene mleka v supermarketih pa so se v tem času podvojile.

Medtem ko predstavniki prodajnih verig zatrjujejo, da je zakon povsem nepotreben in da bo povzročil le višje cene hrane, njihovi lobisti pa vneto obiskujejo parlament, se javnost vse bolj nagiba na stran dobaviteljev. Pri tem ne gre le za zaščito domačega kmetijstva in varovanje okolja, veliki štirje so že večkrat dokazali, da si pravila in zakone radi razlagajo po svoje.

Magična formula

Francozi, njihove banke bi bile ob morebitnem grškem bankrotu najbolj izpostavljene, so, kot kaže, iznašli magično formulo za rešitev težav: izplačila bodo z otrok prenesle na vnuke.

Predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek potrdil, da so francoske banke z grškimi oblastmi dosegle dogovor o prostovoljnem restrukturiranju grškega dolga. Sporazum, po katerem naj bi letos zapadle grške obveznice zamenjali za nove, ki naj bi zapadle šele čez trideset let, morajo zdaj potrditi ostale finančne inštitucije, ki so Grčiji posojale denar. Če bo potrjen, bodo posojilodajalci za nove grške obveznice obračunavali obresti, kot veljajo za druge evropske države, odlog odplačila pa bo poplačan še s premijo, ki bo vezana na prihodnjo gospodarsko rast.

Če bo francoski sporazum dosežen, naj bi zasebne banke, ki so se zainvestirale z grškimi papirji, ohranile 70% obveznic, ki bi zapadle v izplačilo v obdobju 2011 do 2014, trideset odstokov obveznic pa bi bilo izplačanih v gotovini, ki jo bo zagotovil evropski mehanizem stabilnosti. Vse je seveda odvisno od tega, ali bo grški parlament ta teden potrdil petletni načrt varčevanja in strukturnih reform, s katerim si država pridobi pravico za črpanje nove tranše posojila v višini 110 milijard evrov. To je bilo dogovorjeno lani, ko se je balkanska država prvič znašla pred nerešljivo nalogo vrniti 340 milijard javnega dolga, kolikor se ga je nabralo v desetletjih nebrzdane porabe.

Grčija proti bankrotu

Kaj se zgodi, ko država ne zmore več odplačevati svojih dolgov? Grški parlament bo, po včerajšnji zaupnici prenovljeni vladi Georga Papandreoua, danes sprejel dodatne ukrepe za preprečitev bankrota.

Posojilodajalci pod taktirko Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada so dosegli, da bo za naslednje obdobje petih let sprejet nov paket varčevalnih ukrepov, ki obsega prodajo družinske srebrnine, Grčija naj bi po predalih skrivala precej premoženja, nove davke in dodatno krčenje osiromašenega proračuna. Da bi si zagotovila svežih 120 milijard evrov, je vlada pristala na prodajo energetskih podjetij v vrednosti okrog 50 milijard in dodatno krčenje proračuna za 6,5 milijarde evrov, kar je še enkrat toliko, kot v prejšnjem obdobju.

Mnogi analitiki ne verjamejo, da je država še sposobna napraviti preobrat. Dosedanji varčevalni ukrepi so državo pahnili v najhujšo recesijo zadnjih 37 let. Balkanska članica je doslej nakopičila za 340 milijard evrov javnega dolga ali 30.000 evrov na prebivalca, dolg pa presega 150 odstotkov grškega letnega kosmatega dohodka V nekaterih bonitetnih hišah že glasno omenjajo možnost bankrota in prestrukturiranja dolga, kar bi pomenilo, da bi Grčija prenehala dobivati sveža posojila.

Naslednji meseci bodo kritični. Ne gre le za ohranitev zaupanja v polnopravno članico Evropske unije, gre za stabilnost skupne valute, saj bi morebitni grški bankrot zamajal ravnotežje svetovnih finančnih trgov, ki si od bankrota Lehman Brothers še ni opomogel.

Prekuhana hrana in čiste roke

Medtem ko se lov na povzročitelja izbruha E.coli v Nemčiji nadaljuje, trenutno so med glavnimi osumljenci kumarice, ponovno pa se govori tudi o nevarnosti kalčkov, so na dan začele prihajati podrobnosti o poteku bolezni, ki begajo tako zdravnike, kot znanstvenike.

Poleg epidemiološke slike, okuženih je že skoraj 3000 ljudi, predvsem v Nemčiji, bega visoko število tistih, pri katerih se je bolezen razvila v nevarni hemolitično uremični sindrom. Včeraj je bilo obolelih 722, 30 od njih je doslej podleglo. Čeprav se število okužb ta teden umirja, pa se zdravniki zdaj soočajo z nenavadnim potekom bolezni, ki iz dosedanjih okužb z drugimi nevarnimi sevi E.coli ni bil poznan.

Najbolj presenečajo nevrološke posledice, ki so se v prejšnji izbruhih pojavljaje pri petini pacientov, zdaj pa jih ima že polovica obolelih. Ob prvih primerih okužb z novim sevom E.coli so se zdravniki ukvarjali predvsem z reševanjem življenj. Znano je bilo, da toksini napadajo predvsem ledvice, zato so paciente pred njihovo odpovedjo varovali z zamenjavo krvne plazme. Dokler je na voljo dovolj krvnih preparatov in bolnišničnih postelj, lahko delež tistih, ki bodo do konca življenja potrebovali dializo, omejujejo. Zdaj, ko je množica pacientov preživela začetni šok, pa so se pričele kazati doslej neznane nevrološke posledice obolenja: motorične motnje, izguba spomina, epileptični napadi. Zdi se, da se telo pred novim sevom, ki izloča nevarni toksin tudi v živčnem sistemu, odziva z burno avtoimunsko reakcijo.

Zdravniki so v boju proti novi bakteriji nemočni, saj pri zdravljenju ne morejo uporabiti antibiotikov, glavnega orožja proti drugim bakterijskim infekcijam. Tako zaenkrat ostaja najboljša zaščita pred novim sevom E.coli prekuhavanje hrane in temeljito umivanje rok.

E.coli: lov se nadaljuje

2300 okuženih, 660 bolnikov s hemolitično uremičnim sindromom in 23 mrtvih je trenutna bilanca največje infekcije z E.coli v moderni zgodovini. Povzročitelj bolezni, nevarni mutant dveh znanih bakterijski sevov, ki je bil identificiran v Pekinškem Genomskem Inštitutu, je zdaj odkrit, nihče pa ne ve, od kod okužba, niti kako zdraviti bolnike, pri katerih se je bakterija pričela množiti, njeni toksini pa ogrožajo ledvica in živčevje.

Kar je doslej znano, je, da med obolelimi, za razliko od običajnih infekcij z E.coli, prevladujejo ženske v starostni skupini 25 do 35 let. Glede na dejstvo, da gre za vitkejše ženske, epidemiologi krivca za izbruh bolezni iščejo predvsem v sveži zelenjavi, ki je ta skupina zaužije več od ostalih.

Poleg nemškega zdravstva, ki se šibi pod težo epidemije, primanjkuje tako dializnih kapacitet, kot krvne plazme, ki jo potrebujejo pri zdravljenju najhujših primerov, posledice čutijo predvsem pridelovalci sveže zelenjave. Med osumljenci so se doslej znašle kumare, paradižniki, kalčki in druga zelenjava, ki se uporablja za pripravo svežih solat, a po vsakem alarmu se je izkazalo, da so bili zaključki preuranjeni in lov na povzročitelja se nadaljuje.

Najvišjo ceno zaenkrat plačuje nemški trg biološko pridelane zelenjave, ki letno obrne okrog 6 milijard evrov. Samo petino bioloških pridelkov zraste na nemških njivah, ostale pripeljejo iz drugih koncev Evrope. Varnost pridelkov, ki jih ne vzgajajo s pomočjo kemičnih preparatov, pač pa zgolj s pomočjo »naravnega hlevskega gnoja«, potencialnega medija okužbe z E.coli, je zdaj postavljena pod vprašaj.

Glavni osumljenec: kalčki

Nemške oblasti, ki med glavnimi osumljenci za izbruh E.coli obravnavajo surove kumarice, paradižnike in več vrst solate, so na seznam nevarnih živil zdaj uvrstile še kalčke. Do možnega povzročitelja bolezni, za katero je doslej obolelo že 2200 ljudi in je terjala 22 življenj, je preiskovalce pripeljal neobičajni vzorec obolelih. V njem prevladujejo ženske med 20 in 50 letom, ki so pri živalskih okužbah redkeje udeležene.

Kalčki so znani kot možni prenašalci nevarne bakterije, še posebej ekološko pridelani, brez umetnih gnojil in herbicidov. Tudi v primerih, ko v njihovi pridelavi niso uporabili naravnega gnojila ali gnojevke, je po mnenju poznavalcev ta kultura zelo izpostavljena okužbam. Vzgajajo jih namreč v vlažnem okolju, pri temperaturi okrog 37 stopinj C, kar je idealno okolje tudi za razvoj E.coli.

Da kalčki lahko povzročajo infekcije E.coli, so dokazali leta 1997, ko so povzročitelja bolezni odkrili na neki farmi v Idahu. K osumljencu je ameriške preiskovalce takrat prav tako pripeljala neobičajna populacija obolelih, med katerimi so prevladovale ženske, ki kalčke uživajo veliko pogosteje od moških.

Koliko rib je dovolj rib?

Na univerzi Britanske Kolumbije so za Evropski teden rib izdelali prikaz posledic pretiranega ribolova v Severnem Atlantiku v zadnjih stotih letih. Brez komentarja.

Neznanke E.coli

Dva tisoč obolelih in devetnajst žrtev smrtonosnega seva E.coli v Evropi bega tako prebivalstvo, kot znanstvenike. V ZDA zaradi okužb s to bakterijo vsako leto zboli okrog 80.000 ljudi, a bolezen se le redko konča s smrtjo. Najobičajnejši vzrok infekcije je neposredni stik z okuženo živino. Leta 2000 so ameriške zdravstvene oblasti v Pennsylvaniji in Washingtonu obravnavale dva izbruha nevarnega seva O157:H7. Oba je povzročila živina. Pet let kasneje je za istim sevom zbolelo 63 ljudi na Floridi. Takrat se je bolezen razširila med obiskovalci živinorejskih sejmov. Neposredni stik z obolelo živino pa ni bil razlog vseh ameriških okužb. Leto pred Floridskim izbruhom se je v državi New York z E.coli okužilo 800 obiskovalcev krajevnega sejma. Izkazalo se je, da ga je povzročila onesnažena, neklorirana voda iz lokalnega vodnjaka, iz katere so pripravljali led. Onesnažena voda sicer velja za glavni vir okužb z E.coli v nerazvitih državah. Njena žrtev so najpogosteje otroci.

Kot v sedanjem primeru, so o razlogu bolezni dolgo ugibali pred petimi leti v Ameriki. Skrivnostnega izbruha, med katerim je bilo v 26 ameriških zveznih državah hospitaliziranih 200 ljudi, dolgo ni bilo mogoče pojasniti Več tednov so strokovnjaki ugibali o izvoru bakterije, dokler je končno niso odkrili v predpakirani, biološko pridelani špinači z neke Kalifornijske kmetije. Dodatno zmedo je takrat povzročila Uprava za zdravila in hrano, ki je Američane v nekem trenutku svarila pred kakršnimkoli uživanjem sveže špinače, češ da se bakterija nahaja v samih rastlinah in da ne gre zgolj za posledico pomanjkljive higiene pri pridelavi. Kasnejše ugotovitve so to trditev ovrgle. Za okužbo je bila kriva pomanjkljiva higiena, bakterija pa je izvirala iz živine s sosednje kmetije. Za posledicami špinačnega izbruha so umrli trije ljudje.

Razloga tokratne epidemije ne poznamo, vprašanje pa je, ali jo bo sploh mogoče pojasniti, saj je bila epidemiološka obravnava prvih primerov prepozna, bolezen pa se zdaj hitro širi. Iz žarišča v Hamburgu se je razširila v deset drugih evropskih držav, pojavila pa se je tudi v ZDA. Domnevnega povzročitelja, sev O104:H4 (STEC O104:H4) so doslej iskali predvsem v pripravljenih solatah, preiskave pa otežuje dejstvo, da zelenjavo za njihovo pripravo dobavljajo pridelovalci z vseh koncev Evrope. Nemške oblasti, ki so za izbruh bolezni sprva krivile španske kumarice, se zdaj izmikajo odgovornosti, oblasti v Evropi mirijo prebivalstvo z zagotavljanjem, da je nadaljnje okužbe mogoče preprečiti s pogostim umivanjem rok in temeljitim čiščenjem zelenjave, Rusi pa so se odločili za bolj radikalen ukrep in v četrtek prepovedali uvoz sveže zelenjave iz celotne Evropske Unije.

Fukušima ne drži vode

Odkar je Fukušima izginila z naslovnic svetovnih medijev, prihajajo na dan skrb zbujajoče informacije o pravih razsežnostih jedrske katastrofe. Vse kaže, da se je v najmanj enem od treh poškodovanih reaktorjev stalila sredica in hudo poškodovala zadrževalni hram, ki zdaj pušča radioaktivni material. V dneh po nesreči je zaradi poškodb reaktorske posode voda v njej toliko upadla, da ni več prekrivala gorivnih palic. Te so se nato stalile v radioaktivno kepo, ki se je nabrala na njenem dnu in jo očitno poškodovala. Nastala je nekaj centimetrov velika odprtina, skozi katero radioaktivni material uhaja v okolje. Trenutna temperatura zadrževalne posode v prvem reaktorju se giblje med 100 in 120 stopinjami, kar lahko kaže na nadaljevanje jedrskih procesov.

Prejšnji teden je tehnikom končno uspelo vstopiti v tri poškodovane reaktorje, št. 1, 2 in 3. Po pregledu naprav in namestitvi merilnikov pritiska in temperature ima TEPCO, ki zadrževalne hrame za enkrat ohlaja z improviziranimi sistemi, zdaj ponovno na voljo podatke o dogajanju v poslopjih. Operater namerava, na podlagi načrta, ki ga je odobrila Japonska vlada, vzpostaviti nove hladilne sisteme, zatesniti zadrževalnike in do januarja prihodnjega leta zagotoviti stabilnost jedrskih naprav. Če načrt ne bo uspel, Japoncem ne bo preostalo drugega, kot da se zatečejo k rešitvi iz Černobila in okrog reaktorjev zgradijo sarkofag, ki bo preprečil nadaljnje uhajanje radioaktivnosti.

Vzpostavitev novih hladilnih sistemov ter ohladitev poškodovanih reaktorjev pa ni edina težava, s katero se soočajo v Fukušimi. V kompleksu se je doslej nabralo okrog 90.000 kubičnih metrov kontaminirane vode, s katero so hladili naprave in ki se je nabrala v kletnih prostorih. Vodo, ki predstavlja tudi pomemben vir sevanja za reševalce, morajo čim prej pospraviti na varno, kjer bo počakala na dekontaminacijo. Še en izpust v Tihi ocean, tako oblasti, ne pride več v poštev.

Japonska spreminja načrte

Od začetka krize v Fukušimi je japonski premier Naoto Kan poslušal očitke o slabem vodenju. Potem, ko so se Tokiju prejšnji mesec zgodile še protijedrske demonstracije in se javno mnenje očitno nagiba proti jedrski energiji, mu zdaj sledi še premier. V torek je objavil, da Japonska opušča svoje jedrske načrte in da bo energetsko politiko odslej gradila na novih temeljih. Največji zasuk energetske politike pomeni večja uporaba obnovljivih virov energije, pri katerih Japonci močno zaostajajo za drugimi razvitimi državami ter opustitev gradnje novih jedrskih elektrarn. Dosedanja energetska politika je do leta 2030 predvidevala gradnjo 14 novih reaktorjev, s čemer bi se delež jedrske energije za pridobivanje elektrike zvišal z zdajšnjih 30 na 50 odstotkov.

Kan skuša z zadnjimi odločitvami očitno utrditi svoj omajani politični položaj. Tako usodne spremembe, kot jih je prinesla nova energetska politika, so se na Japonskem doslej sprejemale po dolgotrajnem procesu usklajevanja in v duhu konsenzualne politike, medtem ko je nova energetska zasnova nastala v ozkem krogu premierjevih sodelavcev in praktično čez noč. Spremenjeni odnos japonske vlade do nekoč vsemogočnih energetskih podjetij se je pokazal že prejšnji teden, ko je Kan od upravljavca nuklearke Hamaoka zahteval njeno začasno zaustavitev. dokler ne bo bolje zaščitena pred potresi in cunamiji. Spremembe ne bodo prizadele zgolj elektroenergetskih podjetij. Odločitev odmeva tudi v industrijskem sektorju, saj je med velikimi japonskimi podjetji kar nekaj takih, ki razvijajo jedrsko tehnologijo. Ameriški Westinghouse je na primer del Toshibe, Hitachi pa tesno sodeluje z dobaviteljem reaktorjev General Electric.

Vlada pa gre medtem še korak naprej. Potem ko je več mesecev vneto preprečevala kakršnokoli vrnitev prebivalstva v izseljeno območju okrog Fukušimskega kompleksa, je prejšnji teden končno dovolila prvim skupinam, da so se vrnile na svoje domove. Izseljenci so iz kontaminiranih domov lahko odnesli najdragocenejše, dokumente, fotografske albume in spominke na prednike. Med dvournim obiskom so prejeli doze do 25 mikrosievertov, tako da bodo zdaj organizirali obiske območja tudi za preostale izseljence. Kanova podoba v javnosti se zdaj, kot kaže spet izboljšuje.

Je cena strmoglavila zaradi računalnikov?

Kadar cena surove nafte v enem dnevu pade za deset dolarjev za sod, je to redek pojav, ki napoveduje dramatične spremembe na svetovnih trgih. Takšen padec so borze zaznale ob začetku prve zalivske vojne leta 1991 in ob propadu investicijske banke Lehman Bros pred tremi leti. Oba dogodka sta zaznamovala začetek recesije.

Padca cene nafte, kakršnemu smo mu bili priča prejšnji teden, nismo videli že desetletja. V nekem trenutku je cena strmoglavila za neverjetnih 13 dolarjev za sod in sprožila pravi preplah. Nafta običajno cene ne spreminja tako skokovito, saj se z njo trguje iz dneva v dan, v ogromnih količinah. Dnevni promet na običajen dan dosega 200 milijard dolarjev, zato trg zlahka absorbira spremembe v denarnih tokovih. Kaj je povzročilo strmoglavljenje cen, ki se še zmeraj nočejo umiriti?

Večina analitikov je že nekaj časa enotnih v oceni, da so surovine precenjene. Potem ko so mnogi investitorji svoj denar nalagali v kovine in nafto in so se cene v zadnjih mesecih povzpele na zgodovinske vrhunce, gospodarska podoba sveta pa ostaja bolj ali manj meglena, je bila očitno dovolj le sapica in hiša iz kart se je začela rušiti. Začetek preplaha na naftnih trgih naj bi sprožil znani investitor George Soros, ko je zamajal ceno srebra. Ta je od konca aprila izgubila tretjino. Slabe novice so nato sprožile splošni preplah na naftnih trgih in pozicije so začele padati kot domine.

Ker se pretekli teden, razen usmrtitve Bin Ladna na svetu ni zgodilo nič dramatičnega, poznavalci za strmoglavljenje cen krivijo tudi računalnike, bolje rečeno, avtomatizirano trgovanje. Računalniški programi za trgovanje imajo namreč vgrajenih vrsto zaznamb, ki označujejo kritično ceno in ko cene padejo pod te zaznambe, začnejo računalniki avtomatično prodajati. Ko je cena padla pod kritično raven, je bil trg v trenutku zasut s ponudbami in pri vsaki novi zaznambi je trg dosegel nov val prodaj. Cena za sod nafte se danes ponovno suče okrog 100 dolarjev, NATO pa je izvedel napad na Tripoli.

Pritisk na cene zanemarljiv, zaenkrat

Raziskovalci vodilnih ameriških Univerz Stanford in Columbia, ki so prejšnji teden objavili skupno študijo o vplivu podnebnih sprememb na svetovne kmetijske pridelke, zaenkrat še ne bijejo plati zvona. Kljub temu, da so se v zadnjih letih nekateri kmetijski pridelki na svetovnih borzah podražili tudi za dva do trikrat, avtorji študije vztrajajo, da dviga cen hrane ne moremo neposredno pripisati podnebnim spremembam.

V študiji Climate Trends and Global Crop Production Since 1980 so raziskovalci preučevali pridelke štirih, za prehrano svetovnega prebivalstva najpomembnejših kultur: pšenice, riža, koruze in soje v obdobju med letoma 1980 do 2008. Primerjava temperaturnih povprečij in pridelka na globalni ravni je pokazala, da so vremenske razmere neposredno vplivale le na manjši pridelek koruze (po izračunih za 3,8%) in pšenice (za 5,5%), medtem ko pri soji in rižu sprememb niso zaznali. Kot kaže, so v mnogih državah vpliv višjih temperatur zaenkrat kompenzirali z uvedbo sodobnih kmetijskih tehnik, svoje pa je opravil tudi vpliv ogljikovega dioksida v ozračju na rast posevkov.

Pomemben zaključek študije je, da višje temperature in spremenjeni padavinski vzorci na nekaterih območjih pridelave zaenkrat še ne vplivajo na globalne količine pridelka. Manjši donos v eni regiji so doslej vedno nadomestile večje količine od drugod. Pridelek pšenice v Rusiji, Indiji in na Kitajskem, ki ga je zadnja leta oklestila suša, se je na primer zmanjšal za okrog 10 odstotkov, a na razpoložljive količine pšenice na svetovnem trgu to zaenkrat ni vplivalo. Raziskovalci so vpliv podnebnih sprememb na višje cene pridelkov zaenkrat ocenili na 6 %, pri tem pa opozarjajo, da je v oceno vključen le neposredni vpliv spremenjenega podnebja, ne pa tudi posredne, politične odločitve, kot so pritisk na cene pridelkov zaradi biogoriv. Z nadaljnjim višanjem povprečnih temperatur na svetu in z izjemnimi vremenskimi pojavi se bo cenovni pritisk, po mnenju raziskovalcev, verjetno povečal.

Veselje ni trajalo

Veselje vseh, ki v visokih cenah črnega zlata vidijo največjo nevarnost za okrevanje svetovnega gospodarstva, ni trajalo dolgo. Surova nafta je od začetka tedna izgubljala na vrednosti in včeraj končala dvanajst odstotkov pod izhodiščem. Za sod nafte je bilo, prvič od začetka arabske revolucije, dovolj manj kot sto dolarjev.

Današnji dan je prinesel streznitev. Še preden so se nižje cene nafte poznale tudi na črpalkah, je vrednost soda ponovno nad stotico. Energetiki, ki so še včeraj opozarjali, da je nižanje cen pričakovano, v preteklem letu so se cene nafte zvišale za trideset odstotkov, dodatno podražitev pa so prinesli nemiri v arabskih državah, so se zdaj zavili v molk. Nižanje cen v tem tednu lahko tako pripišemo predvsem vplivu, ki ga je imela na naftni trg Bin Ladnova usmrtitev. Prve znake pešanja ameriškega gospodarstva je, kot kaže, uspešno nadomestilo povpraševanje iz držav BRIC.

Cene nafte se tako v bližnji prihodnosti ne bodo bistveno spreminjale. Naftni kartel OPEC se bo sicer sestal že 8. junija, a zaradi spora med Savdsko Arabijo in Iranom večjih sprememb na ponudbeni strani ni mogoče pričakovati, pritisk na cene pa predstavlja tudi nadaljevanje spopadov v Libiji.

Donald je odpuščen

Potem ko je Bela Hiša prejšnji teden objavila rojstni list Baracka Husseina Obame in ovrgla sume, da naj bi se aktualni predsednik, v nasprotju z ustavo, rodil zunaj ZDA, se je kandidatura Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata sesula v prah. Kar je sledilo, ni bilo le opozorilo Trumpu, novincu na političnem parketu, ki si je z dvomom v Obamin rojstni kraj dvigal priljubljenost na desnici, pač pa tudi vsem ostalim, ki se bodo na predsedniških volitvah prihodnje leto spoprijeli z Obamo.

Rojstni list je bil objavljen v času, ko Američani sicer spremljajo nove epizode Trumpovega šova Pripravnik, a to je bil šele začetek. Na tradicionalnem letnem srečanju z novinarji, ki je sledilo, se je Obama neusmiljeno ponorčeval iz kandidata za republikansko nominacijo. V govoru mu je priporočil, naj se zdaj, ko je rojstni list objavljen, raje posveti pomembnejšim vprašanjem, kot sta: ali so Američani dejansko pristali na luni in ali je v kraju Roswell v resnici pristal leteči krožnik. Sledile so salve smeha. Trump, ki je bil v dvorani, je potrpežljivo sprejemal udarce. Bela Hiša je pred tem večkrat poudarjala, da se predsednik ukvarja s pomembnejšimi temami in na milostni strel ni bilo treba dolgo čakati.

V nedeljo je bil Pripravnik ponovno prekinjen, tokrat z napovedjo, da bo predsednik nagovoril Američane. Z objavo Bin Ladnove smrti je Obama Trumpu ponovno prevzel šov. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da zdaj kar šestdeset odstotkov Američanov ne bi nikoli podprlo kandidature političnih pripravnikov, kot sta Sarah Palin ali Donald Trump. Donald je za republikansko nominacijo odpuščen.