ponedeljek, oktober 24, 2011

Fukušima v Nemčiji


Dobrega pol leta po nesreči v Fukušimi jedrska energija v Nemčiji nima nikakršnih možnosti več. Osem tamkajšnjih jedrskih elektrarn že stoji, do leta 2022 naj bi se jih zaustavilo še preostalih devet. Zvezna vlada Angele Merkel, pred nesrečo vnete zagovornice jedrske energije, je po spomladanskih demonstracijah hitro zamenjala ploščo.

Politiki je sledila industrija. Največji evropski proizvajalec energetske opreme, nemški Siemens, se je jedrski tehnologiji odpovedal in po novem razvija opremo za obnovljive vire, ki so bili doslej zapostavljeni. Nanje v največjem evropskem gospodarstvu odpade pičlih 17%, večino elektrike zagotavljajo termoelektrarne na premog ali plin. A tudi tu se obetajo spremembe. Po Alphi Ventus, kompleksu 12 vetrnic, od katerih ima vsaka 5 megawattov moči, toliko, kot je daljnega leta 1954 zmogla prva jedrska elektrarna Obninsk, naj bi v Nemčiji do 2020 kapacitete priobalnih vetrnic povečali na 10.000, do leta 2030 pa kar na 25.000 megawattov.

Zagovorniki konvencionalne tehnologije opozarjajo, da s prehodom na obnovljive vire Nemčija izgublja status izvoznice električne energije. Pred Fukušimo je država razpolagala s 133 gigawatti. Za lastne potrebe potrebuje 90 gigawattov, ostalo je šlo v rezerve ali izvoz. Danes 25 gigawattov jedrske energije zlahka pogreša, vprašanje pa je, ali bo tako tudi v prihodnje, saj za Nemčijo edina prava alternativa ostaja premog. Ni naključje, da je z odpovedjo jedrski energiji pri Merklovi splahnelo navdušenje tudi za nadaljevanje podnebnega sporazuma.

2 komentarja:

Marko pravi ...

Ja ,.. samo newem, pomoje je vseeno škoda, da so kar tako ovrgli to energijo, že ki je tako poceni, pomoje bi morali najt le bolj varen način za upravljat z njo.

Lorax pravi ...

Jedrska energija je poceni, dokler se ne zgodi Fukušima. V Nemčiji so očitno ugotovili, da je za njih boljše razvijati alternativne vire, predvsem pa, da se energije ne splača več izvažati.