Pet minut slave

Francija je včeraj žela svojih pet minut slave. Država, katere energetike si brez jedrske tehnologije ni mogoče predstavljati, skoraj osemdeset odstotkov elektrike Francozi pridobijo s cepljenjem atomov, se v času omajanega zaupanja v jedrsko tehnologijo bori za ohranitev lastnega prestiža. Ni naključje, da je bil Szarkozy prvi tuji državnik, ki je po izbruhu jedrske krize obiskal Japonsko, kot tudi ni naključje, da so bili v njegovem spremstvu predstavniki Areve, francoskega jedrskega podjetja.

Tudi včerajšnji nastop francoskega premierja Filona na donorski konferenci v Kijevu potrjuje odločenost Francozov, da v jedrski tehnologiji ohranijo primat. Natančno četrt stoletja po požaru in eksploziji reaktorja v Černobilu so v Ukrajinski prestolnici zbirali sredstva za sanacijo sarkofaga, s katerim je pokrito jedrsko pogorišče. Francija je obljubila 49 milijonov evrov in s tem postala največji donor. Kljub temu, da denar obljubljajo tudi mnoge druge razvite države, med njimi tokrat ni Japonske, pa Ukrajincem za trajnejšo rešitev Černobila še ni uspelo zbrati potrebnih 700 milijonov evrov, kaj šele zagotoviti sredstev za oskrbo stotisočev »prostovoljcev« in likvidatorjev, ki so čistili pogorišče. Ukrajina in Rusija bi morali samo za zdravstvene posledice Černobilske katastrofe letno nameniti milijardo evrov.

Francozi pa so včeraj blesteli tudi na jedrskem pogorišču na drugem koncu sveta. Direktorica Areve je na odmevni tiskovni konferenci v Tokiju oznanila, da bodo Francozi za čiščenje kontaminirane vode v Fukušimi postavili čistilno napravo. Fukušimska čistilna naprava bo uporabljala tehnologijo obarjanja, ki je že preizkušena v dveh napravah v Franciji. Z uporabo kemičnih reagentov v postopku oborijo in izločijo radioaktivne delce, očiščeno vodo pa lahko nato ponovno uporabijo v hladilnih sistemih reaktorjev. S to odločitvijo se je TEPCO, kot kaže odpovedal uporabi ruske tehnologije. Odločitev za Arevo ima dalekosežne posledice za francosko jedrsko tehnologijo, ki je v primerjavi z Rusko (Černobil) in Ameriško (Fukušima) zdaj v veliki prednosti. Francozi jo hočejo vsekakor izkoristiti, s pomočjo "diplomacije".

Irska je spet Moody

Moody's je danes ponovno znižal bonitetno oceno Irskega dolga. Obveznice opešanega tigra po mnenju te agencije zdaj od smetja loči le še korak. Potem ko je vlada še včeraj optimistično objavila uspešen zaključek pregleda gospodarskega stanja v državi in je druga bonitetna hiša, Fitch izboljšala svojo oceno obveznic, se je danes ponovno zalomilo.

Moody's dvomi, da je Irska sposobna ohraniti razmerje med zadolžitvijo in kosmatim proizvodom na vzdržnih 120 odstotkih. Tudi Mednarodni finančni sklad (IMF) je zadržan. Medtem vlada še zmeraj verjame, da bo Irsko gospodarstvo letos zraslo za 1,7 odstotne stopnje, je IMF znižal svojo napoved z 0,9 na 0,5 odstotka in obenem podvomil, da ji bo tekoči primanjkljaj do leta 2015 uspelo spraviti pod 3 odstotke. Letošnji proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 9,4 odstotka.

Irske težave pa so po mnenju nekaterih analitikov zgolj odsev ugibanj o prestrukturiranju dolgov največje evropske bolnice, Grčije. Ta se bo v drugi polovici leta ponovno znašla na robi bankrota, saj bo grški javni dolg presegel 150 odstotkov kosmatega proizvoda, to pa je meja, ko servisiranje javnega dolga postane nevzdržno.

Donald nima šans?

"Moja prednost je v tem, da sem zelo bogat. Če potrebujem 600 milijonov, jih lahko dam iz lastnega žepa. To je velika prednost pred ostalimi kandidati." S temi besedami je Donald Trump, nepremičninski mogotec in televizijska zvezda šova Pripravnik (Apprentice) pojasnjeval svoj naskok na republikansko predsedniško nominacijo.

Pustimo ob strani, da utegne biti 600 milijonov za volitve prihodnje leto veliko premalo. Kandidata za predsednika bosta morala po vsej verjetnosti zbrati krepko čez 1,6 milijarde, kolikor sta leta 2008 porabila McCain in Obama. Donald Trump je zdaj tudi uradno potrdil, da bo 22. maja, ob zaključku letošnjega Pripravnika, dokončno objavil, ali se bo resnično potegoval za republikansko nominacijo.

Napoved mnogi zavračajo kot še enega v nizu spretnih manevrov za dvig popularnosti televizijskega šova Pripravnik. Nielsen Research Data, ki meri gledanost programov, je od marca, ko so se pojavile prve govorice o Trumpovi kandidaturi, dejansko zabeležil dvig popularnosti. S 7,9 milijona gledalcev zdaj Pripravnika spremlja že 8,7 milijona, dobrih devet odstotkov več, kot ob začetku sezone.

Da gre pri Trumpovi kandidaturi lahko tudi za kaj več, pa kažejo trenutne meritve političnega utripa. Med morebitnimi kandidati za republikansko nominacijo se je na lestvicah že prebil na drugo mesto in s 17 odstotno podporo vsekakor ni med outsiderji. Trumpovo popularnost med desnimi volivci mnogi že primerjajo s popularnostjo Sarah Palin, ki se je po zadnjih predsedniških volitvah za trenutek prelevila v televizijsko zvezdo. Kljub Trumpovemu renomeju, ki ga ima trenutno v delu javnosti kot uspešen poslovnež, pa poznavalci opozarjajo, da so se mnogi njegovi posli končali z bankrotom, predvsem pa, da o dejanski politiki, ki se dogaja v Washingtonu, nima pojma. Pot do nominacije bo vsekakor še dolga.

Trump se je mnogim volivcem na desni medtem že priljubil s svojo neposredno komunikacijo. Brez dlake na jeziku je na konferenci Konzervativne politične akcije v Washingtonu prisotnim zabrusil, da verjetni predsedniški kandidat, Ron Paul na volitvah nima šans. Kdorkoli se bo prihodnje leto pomeril z Obamo, bo imel težko delo. Zlasti to velja za političnega začetnika, ki je prejšnji teden na neki televizijski mreži na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Američani zapustili Irak, prostodušno odgovoril: "Če ostanemo, zadržimo nafto. Če namerava nafto prevzeti Iran, ostanemo in zadržimo nafto."

Japonska se bo še tresla

Po katastrofalnem potresu, ki je prizadel Japonsko, se tla še zmeraj umirjajo. Seizmologi so v mescu dni zabeležili več kot 400 popotresnih sunkov z magnitudo nad 5 stopnjo in na tisoče šibkejših. Čeprav njihova pogostnost upada, bo za dokončno umiritev tal po prepričanju seizmologov potrebnih od pet do deset let.

V zadnjem tednu se je Tokio zatresel kar sedemkrat, vsak sunek pa pred Japonce postavlja nove izzive. Popotresni sunki so lahko namreč prav tako uničujoči, sprožijo pa tudi cunamije. Potresu ob obali Sumatre, leta 2004, z magnitudo 9,1 stopnje, ki je povzročil cunami, v katerem je izgubilo življenje 200.000 ljudi, je tri mesece kasneje sledil popotresni sunek z magnitudo 8,6 stopnje. Popotresni sunek, ki je prejšnji četrtek stresel Japonsko, je dosegel magnitudo 7,1 stopnje. Cunamija sicer ni sprožil, je pa zaustavil pet termoelektrarn na premog in brez elektrike je ostalo 3,6 milijona gospodinjstev.

Zaradi tresenja tal so improvizirane hladilne sisteme v kompleksu Fukušima začasno ustavili in reševalci so se umaknili na varno. Predstavnik TEPCA je kasneje priznal, da so bili poškodovani reaktorji najmanj eno uro brez nadzora in da trenutno največja nevarnost grozi prav zaradi popotresnih sunkov in cunamija, ki bi ponovno zalil reaktorje. Da bi to preprečili bodo tehniki zdaj vzpostavili tri obrambne sisteme. Električne kable, ki vodijo do posameznih reaktorjev, bodo medsebojno povezali, tako da bodo napajanje iz omrežja lahko vzdrževali tudi v primeru, če je ena od povezav poškodovana. Dieselske generatorje za oskrbo črpalk v primeru izpada elektrike bodo prestavili na manjšo vzpetino v kompleksu, tja pa bodo začasno namestili tudi eno od gasilskih črpalk, s katero lahko ohlajajo reaktorje in izrabljene gorivne palice.

Fukušima je postala havarija

Japonska agencija za jedrsko in industrijsko varnost NISA je zvišala oceno nesreče v Fukušimi s pete na sedmo stopnjo. Nesreča v kompleksu šestih reaktorjev na vzhodni japonski obali je zdaj ocenjena z najvišjo stopnjo lestvice INES Mednarodne agencije za jedrsko varnost. Edina nesreča te stopnje doslej je bila eksplozija reaktorja v Černobilu aprila 1986, ki sicer velja za največjo jedrsko nesrečo vseh časov.

Predstavnik NISE je na današnji tiskovni konferenci povedal, da je odločitev o zvišanju ocene posledica skupne količine izpustov radioaktivnega materiala v okolico. Po mednarodni lestvici 7 stopnja namreč pomeni, da je ob nesreči prišlo do večjega izpusta radioaktivnosti s smrtnimi primeri, obsežnimi zdravstvenimi posledicami in vplivom na okolje, medtem ko 5 stopnja označuje smrtne žrtve, a le manjši izpust radioaktivnosti v okolico. To je že drugo povišanje stopnje nesreče, saj so 19. marca japonske oblasti oceno nesreče v Fukušimi dvignile s četrte na peto stopnjo.

Zemlja je modra, nebo je črno

Na današnji dan pred pol stoletja je Jurij Gagarin z vesoljsko ladjo Vostok, kot prvi človek v zgodovini, poletel v vesolje. Jurij je otroštvo preživel pod nemško okupacijo, v zelo težavnih razmerah in pozno začel s šolanjem. Za pilota se je najprej učil v Saratovu, nato pa je bil sprejet v vojno letalstvo.

Dve leti pred poletom v vesolje je bil premeščen v odred prvih dvajsetih kandidatov za kozmonavte. Kakšen naj bo kozmonavt, je določil Sergej Koroljov, vodja sovjetskega vesoljskega programa. Pilot naj bi imel okrog 30 let, tehtal naj bi manj kot 72 kilogramov in v višino meril manj kot 170 centimetrov, omejitve, ki jih je narekovala Vostokova kapsula. Med drugimi kandidati je bil Jurij izbran predvsem zaradi svoje komunikativnosti in odprtosti, dveh pogojev za uspešno propagando po zaključku tvegane operacije.

Jurij Gagarin je 12. aprila 1961 vzletel s sovjetskega kozmodroma Bajkonur. Polet v vesolje, med katerim je obkrožil zemljo, je trajal uro in 48 minut, nakar je Vostokova kapsula pristala v Saratovskem okrožju. Na višini nekaj tisoč metrov pred pristankom se je Jurij uspešno katapultiral, se s padalom spustil na zemljo in zapisal v zgodovino kot prvi človek, ki je poletel v vesolje. Jurij Gagarin se je smrtno ponesrečil leta 1968.

Potres na potres in Fukušima vmes

Še pred mesecem dni povsem neznan Japonski kraj postaja, tako kot Černobil pred četrt stoletja, sinonim za jedrsko katastrofo neobvladljivih razsežnosti. Čeprav je zaenkrat nemogoče ugotoviti dejansko stanje, ki vlada v kompleksu jedrskih elektrarn in v okolici, dva reaktorja sta po dosedanjih informacijah v stabilnem stanju ohlajevanja, pa ostaja dejstvo, da je celotna količina radioaktivnega materiala, izpostavljenega v Fukušimi, večja od tiste, ki je eksplodirala v Černobilu. Da je ironija usode še večja, za pomanjkljivo obveščanje pred četrt stoletja so svetovni mediji okrivili razpadajoč komunistični sistem, nesrečo pa pripisali tehnološki zaostalosti sovjetskih reaktorjev. Četrt stoletja kasneje demokratična in tehnološko dovršena Japonska svetu kaže nenavaden obraz jedrske tehnologije.

Popotresni sunek z magnitudo 7,1 stopnje, ki je v ponedeljek zvečer po lokalnem času prizadel vzhodno obalo Japonske, je ponovno prekinil električni tok do dveh reaktorjev. TEPCO je potrdil, da so se tudi delavci, ki z vodo polivajo reaktorje št. 1 do 3, začasno umaknili na varno. Skoraj istočasno, ko so reaktorji začasno ostali brez hlajenja, je Japonska vlada končno odločila, da bo razširila območje, iz katerega bodo zaradi povišanega sevanja izselili prebivalstvo. Ukrep, h kateremu so že tedne pozivale nevladne organizacije, pa tudi Mednarodna organizacija za jedrsko varnost, bo zajel nosečnice, otroke in bolnike v tridesetkilometrskem pasu in tiste, ki živijo v krajih, posebej izpostavljenih sevanju.

TEPCO je sicer objavil, da zaključuje operacijo praznjenja rezervoarjev z "nizkoradioaktivno" vodo v okoliško morje, ki sta ji ostro nasprotovali Kitajska in Koreja, a bo omogočil skladiščenje visokokontaminiranih odplak iz poškodovanih reaktorjev. Kompleks elektrarn je danes ponovno obiskal tudi generalni direktor TEPCa, ki je bil med krizo hospitaliziran zaradi srčnih težav. Ponovno se je opravičil za težave, ki jih je njegovo podjetje prizadejalo prefekturi Fukušima in njenim prebivalcem. Kljub opravičilu pa ga, po navedbah medijev, lokalni prefekt ni želel sprejeti. "Direktor mu je zato na prefekturi pustil svojo vizitko".

Na kolenih tudi Portugalci

Potem ko so se bonitetne ocene portugalskih obveznic v manj kot mesecu dni dvakrat znižale, agencija Standard & Poor's jih ocenjuje slabše, kot Indijske ali Indonezijske papirje, je Portugalska prehodna vlada danes zaprosila za Evropsko finančno pomoč.

Še ta mesec bi morali Portugalci zbrati 9 milijard evrov za odplačila obveznosti, preveč za vlado, ki se bo obdržala le do volitev 5. junija. Obresti na desetletne obveznice so po znižanju bonitete presegle 8 odstotnih točk, analitiki pa ocenjujejo, da so bile že 7 odstotne za državo prevelik zalogaj.

Portugalsko tehnično vlado zdaj čakajo pogajanja, podobno kot v primeru Grčije in Irske, le da je tokratni izziv še bistveno večji. Lizbona se bo o posojilih in zategovanju pasu namreč pogajala v predvolilnem vzdušju, ki ga bo označevala vsesplošna kriza. Gospodarski rezultati so slabi: Portugalska že drugič v zadnjih treh letih vstopa v recesijo.

Iz Fukušime spet nekaj dobrega

Japonskim delavcem, ki se trudijo obvladati poškodovane reaktorje v Fukušimi, je ponovno uspel veliki met. Potem ko so prejšnji teden v kompleks pripeljali elektriko in zagnali prve električne črpalke, jim je danes ponovno uspelo nemogoče. Po dveh dneh neuspešnih poskusov je razpoka na reaktorju št. 2. zamašena. To je pomemben dosežek, saj je bila voda iz poškodovanega reaktorja visoko kontaminirana. Odčitek v bližini je za pet milijonkrat presegal dovoljeno vrednost.

Razmere pa ostajajo zapletene. Nekateri poznavalci že več časa poudarjajo, da gre v Fukušimi za nesrečo, ki presega Černobilsko. Za razliko od sovjetske nesreče izpred četrt stoletja, v kateri je bil udeležen zgolj en reaktor, se Japonci soočajo s štirimi nestabilnimi jedrskimi sistemi. V reaktorjih so se sredice verjetno delno stalile, nekateri zadrževalni hrami so poškodovani in puščajo, razmere pa še otežuje izrabljeno gorivo, ki se nahaja na sedmih lokacijah kompleksa. Skupna količina radioaktivnega materiala v izrabljenem gorivu je po prepričanju analitikov večja od tiste, ki je eksplodirala in zgorela v Černobilu.

Poleg omejevanja nekontroliranega iztekanja radioaktivnih odplak v morje, je zdaj prva naloga reševalcev ohranjanje poškodovanih reaktorjev v stabilnem stanju. Da bi preprečili eksplozije vodika, ki so v prvem tednu po nesreči poškodovale reaktorje, bodo v prvega danes začeli vpihovati dušik, ključnega pomena pa je ponovni zagon hladilnih sistemov. V primeru, da so obstoječi preveč poškodovani, TEPCO obljublja, da bodo ob treh najbolj problematičnih zgradili nove. Če Japoncem uspe še ta podvig, bo najhujše mimo.

Rusi prihajajo!

Medtem ko Japoncem v Fukušimi že pomagajo ekipe Američanov in Francozov, naj bi se jim zdaj pridružili še Rusi. V pristanišče ob kompleksu poškodovanih elektrarn naj bi iz Vladivostoka privlekli plavajočo ploščad Suzuran, eno največjih naprav za dekontaminacijo vode na svetu. Plavajočo čistilno napravo iz leta1989 sicer uporabljajo ob razgradnji ruskih jedrskih podmornic. V letu dni lahko dekontaminira 7.000 kubičnih metrov odplak.

To bo sicer le kaplja v morje. V Fukušimi se morajo ta teden znebiti skoraj 12.000 kubičnih metrov nizkoradioaktivnih odplak, ki so se nabrale v rezervoarjih. Izpraznjene bazene potrebujejo za skladiščenje visokoradioaktivne vode, ki se nabira v poškodovanih reaktorjih. TEPCO načrtuje nakup še treh ploščadi, ki bi jih zasidrali v pristanišču in bi služile za dekontaminacijo vode.

Nadaljuje se tudi operacija mašenja odprtine na poškodovanem reaktorju št. 2. Po neuspešnem poskusu s polimerno smolo bodo razpoko zdaj skušali zapolniti s tekočim steklom iz nanodelcev. Nadaljujejo tudi s poskusnim zagonom hladilnih črpalk, da bi omogočili recikliranje hladilne vode. Dokler zaprtih sistemov ponovno ne usposobijo, se bo kontaminirana voda nabirala v kompleksu. Ocenjujejo, da se je je nabralo že 60.000 kubičnih metrov.

TEPCO pa ima še nove težave. Danes so lokalnim oblastem in preseljenemu prebivalstvu pričeli izplačevati odškodnino, ki jo imenujejo "žalni denar", medtem pa se poraja vprašanje, kdo bo kril stroške reševanja, saj so delnice podjetja po nesreči strmoglavile na pičlih 20 odstotkov prvotne vrednosti.

Fukušima se bo vlekla še mesece

Vikend se je začel z obetavnimi novicami o odkritju razpoke na reaktorju št. 2 in možnosti, da bi se širjenje radioaktivnosti v okolico končno zaustavilo. Nedelja se je iztekla v bolj zadržanem tonu. Predstavniki japonske vlade so priznali, da bo reševanje Fukušime verjetno zahtevalo "mesece trdega dela".

Še v soboto je kazalo, da bo končno mogoče preprečiti iztekanje radioaktivne vode v morje. Tehniki so na betonskem zadrževalniku reaktorja št. 2 odkrili dvajset centimetrsko razpoko, iz katere izteka kontaminirana voda, ki dosega radioaktivnost do 1000 milisievertov na uro, dovolj, da v nekaj dneh pokonča delavce, ki delajo v bližini reaktorja. Radioaktivnost je verjetno posledica delno staljenih gorivnih palic v sredici reaktorja.

Nedeljski poskus, da bi razpoko zamašili z mešanico žagovine, papirja in polimera, katerega volumen se ob stiku z vodo poveča za 50-krat, se ni posrečil, zato danes nadaljujejo z iskanjem mesta, od koder radioaktivni material uhaja v morje. Širjenje kontaminirane vode v ocean naj bi TEPCO skušal zajeziti tudi z nekakšno zaveso, a podrobnosti o tem še niso znane.

Težavam navkljub pa četrti teden Fukušime prinaša tudi nekaj dobrih novic: reaktorjev št. 1, 2 in 3 ne polivajo več z morsko vodo, pač pa so jih priključili na omrežje in jih hladijo s sladko vodo, v ostalih reaktorjih pa stanje zaenkrat ostaja stabilno.