Od 54 jedrskih reaktorjev na Japonskem obratujeta le še dva. Neverjetno za tehnološko velesilo, ki si je pred letom s cepljenjem atomov zagotovila kar tretjino elektrike. Po krizi v Fukušimi je Japoncem le s skrajnimi močmi uspelo, da so se izognili energetski krizi širših razsežnosti. Strogo varčevanje, obsegalo je celo drastične ukrepe kot so, izklapljanje klimatskih naprav, ugašanje luči ter zatemnitev reklamnih panojev, je s povečanjem deleža fosilnih goriv za enkrat omogočilo nemoteno delovanje gospodarstva. A na dolgi rok pred vlado ostaja tvegana odločitev: jedrska energija, da ali ne.
Le nekaj mesecev po katastrofi so upravljavci dobili nalogo, da izdelajo stresne teste svojih jedrskih naprav. Računalniška simulacija potresa z magnitudo 9 stopnje in cunamijem, kakršen je prizadel kompleks v Fukušimi, naj bi pomirila zaskrbljeno prebivalstvo in omogočila ponoven zagon reaktorjev, a zgodilo se je ravno nasprotno. Oblasti so naletele na globoko nezaupanje, ki kar noče miniti. Razmere se niso izboljšale niti potem, ko je krmilo države prevzel novi premier. V njegovo administracijo so zdaj uprte oči prebivalstva, pa tudi nekdaj vsemogočnega energetskega lobija. Razmere se zaostrujejo tudi zato, ker japonski predpisi predvidevajo letni pregled vseh naprav v stanju hladne zaustavitve, kar pomeni, da bodo morali kmalu prekiniti obratovanje obeh delujočih reaktorjev, medtem ko prva, ki sta že prestala stresne teste in bi ju bilo mogoče ponovno spraviti v pogon, za enkrat nista pridobila potrebnih soglasij lokalnih oblasti.
Nezaupanje pa se še poglablja. Ne samo, da so se v javnosti pojavili očitki, češ da so s stresnimi testi pričeli, še preden so bile znane ugotovitve preiskave v Fukušimi. Prejšnji mesec so oblasti škodo skušale popraviti s seznamom »tridesetih naukov« iz lanskoletne nesreče v Fukušimi. A se nasprotniki jedrske energije ne dajo. Pred dnevi so na dan prišli rezultati nove raziskave, ki kaže, da bi utegnili valovi cunamija v okolici Tokija povzročiti veliko večjo škodo, kot so domnevali doslej. Japonci tako ostajajo med dvema ognjema: ponovnim zagonom ranljivih reaktorjev ali vse večjo odvisnostjo od uvoženih fosilnih goriv.
Ni komentarjev:
Objavite komentar