Ko se je stopila sredica v Černobilu in je eksplodirala reaktorska posoda, so širjenje radioaktivnosti najprej preprečevali tako, da so mesto nesreče polivali z betonomom. Nad ruševinami so nato mrzlično gradili železobetonski sarkofag, ki ga je po 28 letih zdaj že dodobra načel zob časa. V strahu, da bi se porušil in v zrak ponovno spustil smrtonosno vsebino, so se Ukrajinci pred leti odločili za trajnejšo sanacijo objekta.
Pred štirimi leti se je s posojilom Evropske banke za obnovo in razvoj začela gradnja novega, poldrugo milijardo evrov vrednega zadrževalnika, ki naj bi ga poveznili čez sarkofag in s tem učinkovito preprečili radioaktivne izpuste v okolje. Gradnja jeklene konstrukcije, ki naj bi jo obložili s ploščami, prevlečenimi s polikarbonatom, pa je zdaj pod vprašajem. Potem ko so končali polovico sto metrske ločne konstrukcije, so dela zdaj zastala zaradi nerešljivih težav – pomanjkanja denarja. Del sredstev za sanacijo naj bi namreč zagotovila Ukrajinska vlada, ki pa je zaradi Krimske krize v hudih finančnih težavah. Zaključek sanacije, ki je bil prvotno napovedan za prihodnje leto, se tako odmika nekam v nezanesljivo prihodnost.
2 komentarja:
"Nad ruševinami so nato mrzlično gradili železobetonski sarkofag, ki pa ga je po 38 letih že načel zob časa."
Osemintrideset?
Mar ni osemindvajset bližje resnici?
Ups, napaka. Že popravljeno. Hvala, Rado.
Objavite komentar