Po vrsti vremenskih katastrof, povezanih s podnebnimi spremembami in razmahu tehnologije drobitve kamnin, je premog očitno v nemilosti. Medtem ko ameriška administracija še za to jesen napoveduje uvedbo zakonodaje, po kateri bo morala vsaka nova termoelektrarna poskrbeti tudi za shranjevanje toplogrednih plinov, to pa bo močno dvignilo ceno elektrike iz premoga, mu tudi investitorji drugod po svetu obračajo hrbet.
Lani so Američani pokurili malo manj kot milijardo ton črnega zlata ali le še toliko, kot pred dvajsetimi leti. Nove elektrarne vse bolj izkoriščajo nahajališča zemeljskega plina, ki mu je cena močno padla. Po premogu še zmeraj najbolj posega Kitajska, ki ga je lani porabila štiri milijarde ton ali približno toliko, kot vse druge države skupaj. Celo na Kitajskem pa je njegova prihodnost, zaradi onesnaženega zraka vse bolj vprašljiva. Celo Indija in druge razvijajoče se države v energetiki vedno pogosteje posegajo po jedrski tehnologiji in velikih hidroenergetskih objektih, medtem ko fosilna goriva, z izjemo plina, izgubljajo na pomenu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar