Najtoplejši marec vseh časov napoveduje rekordno leto

Najbolj črnoglede napovedi se uresničujejo. Zemlja se vedno bolj segreva in vse kaže, da se bo trend višanja temperatur le še nadaljeval. Ameriška uprava za ozračje in oceane je sporočila, da je bil letošnji marec najtoplejši v 137 letni zgodovini meritev in postal obenem enajsti zaporedni mesec rekordno visokih temperatur. 

Marca so bile temperature po svetu v poprečju za 1,22 Celzijeve stopinje višje od povprečja 20. stoletja. Da je segrevanje vse bolj skrb vzbujajoče, pove tudi podatek, da se je marčevska temperatura tokrat povzpela za največ v 1653 mesecih, za katere vremenoslovci razpolagajo s podatki. Če k temu dodamo še, da je bilo lansko leto najtoplejše doslej, s prvega mesta pa je izrinilo predlansko, postaja vse bolj očitno, da bo letošnje še toplejše in da segrevanja ozračja ne morejo več zaustaviti niti mednarodne konvencije.

Monarhi se vračajo

Najbolj znameniti metulji na svetu, monarhi, ki vsako leto prepotujejo osupljivo razdaljo med Kanado in Mehiko, so spet pri moči. Po letih slabih sezon, zaradi izjemnih vremenskih pojavov in krčenja naravnega okolja, je zdaj v njihovem zimskem habitatu v mehiških gozdovih spet opaziti večje število oranžno črnih metuljev. 

V preteklih letih so raziskovalci že bili plat zvona zaradi krčenja gozdov, kjer monarhi prezimujejo, ti se namreč vsako jesen odpravijo iz Kanade na tisoče kilometrov dolgo pot proti jugu, a zdaj so obeti za letošnjo vrnitev na sever več kot optimistični. Če so njihovo pomladno populacijo pred dvema letoma ocenili le še na okrog 35 milijonov, letos ocenjujejo, da se jih bo proti Kanadi odpravilo kar 140 milijonov.

Recikliranje se ne splača več

Najsi je zavest o recikliranju še tako visoka, nizke cene nafte na svetovnem trgu industriji predelave odpadkov grozijo s potopom. Potem ko se je vrednost sodčka nafte z lanskih 50 dolarjev skoraj prepolovila, je za izdelovalce plastičnih izdelkov postala uporaba sekundarnih surovin predraga. Ker nafta predstavlja v končnem produktu približno petino stroškov, so zdaj zaradi nižjih cen naftne surovine ugodnejše od recikliranih. Dodatne težave na trgu povzroča tudi ohlajanje kitajskega gospodarstva, ki zaradi vse manjše industrijske proizvodnje potrebuje vedno manj surovin.

V Britaniji, kjer je v industriji predelave odpadne plastike zaposlenih 70.000 delavcev, že ocenjujejo, da jih lahko večina kmalu izgubi delo, reciklažne obrate pa bo, zaradi nekonkurenčnosti, verjetno treba zapreti.

FAO laže o ribah

Organizacija združenih narodov za hrano FAO, ki že leta poroča o ulovu rib, trdi, da je uspelo ribičem največ naloviti leta 1996, ko so iz morij po svetu potegnili 86 milijonov ton rib, od takrat pa naj bi ulov upadal. Nove ugotovitve raziskovalcev z Univerze British Columbia, ki sta podatke zbrala pri različnih neodvisnih institucijah po svetu pa kažejo, da podatki FAO niso resnični in da je letna kvota nalovljenih rib precej večja.

Raziskovalca sta na podlagi zbranih podatkov izračunala, da so v letih, ko je bil ulov na vrhuncu, iz morja verjetno potegnili 130 milijonov ton rib, kar je skoraj polovico več, kot so mislili doslej. V povprečju vsako leto zdaj res ulovijo manj rib, a za leto 2010 ocena raziskovalcev kaže ulov 109 milijonov, medtem ko je FAO poročal zgolj o 77 milijonih. Analiza je še pokazala, da so mnoge države v zadnjih šestih desetletjih, odkar FAO zbira podatke, pogosto posredovale neresnične številke, verjetno v želji, da bi prikrile dejanski ulov in se s tem izognile vedno odločnejšim zahtevam po trajnostnem gospodarjenju s tem pomembnim virom beljakovin v naši prehrani.

El Niño ali Srečno Novo Leto

Božič v Angliji, kot tudi drugje po Evropi, ni bil bel, dele Britanije pa so zalile poplavne vode. Vremenske razmere na planetu postajajo vse bolj zapletene. Včeraj na primer se je na Severnem tečaju temperatura povzpela nad ničlo, to je kar petdeset stopinj več, kot je običajno za ta letni čas. Koliko je krivec za tovrstne pojave El Niño, koliko pa jih je pripisati segrevanju ozračja, ostaja za zdaj nepojasnjeno.

Tople vode Tihega oceana zaradi katerih nastane El Niño, so letošnjega okronale za tretjega najmočnejšega, odkar razmere na Zemlji spremljamo s sateliti. Oblici neobdelanih podatkov navkljub je že jasno, da se bo leto 2015 v zgodovino ponovno zapisalo kot najtoplejše doslej in bo po najvišji povprečni zemeljski temperaturi posekalo lansko. Ob vsej kopici dobro plačanih raziskovalcev pa je še vedno težko pojasniti, koliko je k novemu rekordu prispevalo segrevanje zemeljskega ozračja, koliko pa je kriv El Niño. Neizpodbitno ostaja zgolj dejstvo, da kar 13 od 14 najbolj vročih let beležimo v zadnjih stotih letih in da sta površini Atlantika in Pacifika zdaj segreti, kot še nikoli doslej, tople in vlažne zračne mase pa vse bolj pogosto zaidejo na celine. Nad kopnim pa začnejo povzročati kaos v obliki hudega deževja, poplav, viharjev in tornadov.

Skozi zgodovino je mogoče opazovati, kako je El Niño sprožal migracije in spodbujal politične spremembe ter izzival nemire in revolucije. Ker se pametni učijo iz zgodovine, neumni pa jo ponavljajo, bi si morali ob trenutnem podnebnem dogajanju, vsi skupaj zaželeti veliko sreče in pameti v letu 2016.

Bel Božič v Britaniji

Kljub temu, da so dolgoročne vremenske napovedi precej nezanesljive, pa se v Britaniji ta mesec vrstijo napovedi o letošnjem belem Božiču.

Dolgotrajno zmrzal s snegom in ledom na otoku, ki nizkih temperatur sicer ni najbolj navajen, vremenoslovci napovedujejo zaradi tanjšanja ledenega pokrova na Grenlandiji in zaustavljanja celinskega toka. Ta ob vzhodno Atlantsko obalo navadno prinaša tople vodne mase iz Mehiškega zaliva in Karibov, ki nato potujejo na sever, proti Norveški. Taljenje Grendlanskih ledenikov naj bi vodo v Atlantiku letos spustilo do najnižjih temperatur v zadnjih osemdesetih letih, kolikor izvajajo meritve, zaradi tega pa naj bi bil počasnejši in hladnejši tudi celinski tok.

Prvi mrzli val utegne Škotsko in severno Anglijo zajeti že ta vikend, ko napovedujejo tudi prve snežne padavine in orkanski veter. Bele zime pa se že veselijo tamkajšnji prodajalci zimskih oblačil.

Parizu bodo zavladali pešci

Ta vikend se bodo prislovično hrupni Pariški bulvarji ovili v tišino. Na prvi Dan brez avtomobila bo promet v središču francoske prestolnice zastal za sedem ur, če bodo Parižani domislico sprejeli, naj bi bilo središče mesta vsako nedeljo brez vozil. 

Od enajste dopoldne do šeste popoldne se bo mogoče sprehoditi ali prosto kolesariti od Slavoloka zmage do Trga de la Bastille, velemestnim ulicam okrog znamenitosti, kot sta na primer Notrdamska katedrala ali Eifflov stolp, pa bodo zavladali pešci. Županja Anne Hidalgo, ki je bila lani izvoljena tudi zaradi obljube, da bo uredila mestni promet, je prepričana, da bodo Parižani domislico dobro sprejeli in jo vzeli za svojo. 

Za velemesto, ki se sicer duši v prometu, bodo nedeljske ulične zapore precejšen izziv. Promet bo sicer dovoljen za avtobuse in taksije ter stanovalce ožjega središča, a hitrost vozil bo ostala omejena na polžjih 30 kilometrov na uro. 

Google proti podnebnim spremembam

Ameriški gigant Google se je odločil, da se bo lotil podnebnih sprememb. S projektom imenovanim Project Sunroof lahko zdaj preverite, koliko sončnih celic imate lahko na domači strehi, koliko sonca ta generira in koliko denarja bi zaslužili, če bi elektriko prodali. Za vse to morate v aplikacijo zgolj vnesti svoj domači naslov. Žal je za enkrat na voljo le v delu Kalifornije in v Bostonu.

Jedrska energija spet na Japonskem

Niti teden še ni minil, odkar so Japonske oblasti dovolile obratovanje prvi jedrski elektrarni po katastrofi v Fukušimi in že so se pojavili dvomi v njeno varnost. Po novem morajo vse jedrske elektrarne na Japonskem prestati strog postopek varnostnega preverjanja. Upravljalci ene od dvajsetih elektrarn, ki naj bi kmalu zaprosila za obratovalno dovoljenje, so recimo morali kompleks zaščititi s kar 20 metov visokim zidom, ki naj bi ga zaščitil pred morebitnimi cunamiji in preprečil katastrofo fukušimskih razsežnosti. 

A upravljalcev elektrarne Senday, ki je prejšnji teden prva dobila novo dovoljenje za redno obratovanje, se očitno drži smola. Slabih 50 kilometrov od kompleksa se namreč prebuja vulkan Sakurajima in v nedeljo so iz neposredne okolice že izselili tamkajšnje prebivalce, saj je po mnenju geologov možnost izbruha iz dneva v dan večja. Novi varnostni predpisi so od upravljalcev Sendaya sicer zahtevali posodobitev naprav, tako da bi celoten kompleks deloval tudi v primeru, ko bi ga prekrila 15 centimetrska plast vulkanskega pepela, a javnost vendarle ostaja nezaupljiva. Sedanja Japonska vlada se je, predvsem zaradi visokih stroškov fosilnih goriv, lani odločila za vrnitev k jedrski tehnologiji, ki naj bi državi do leta 2030 zagotavljala petino električne energije.

Vesoljska solata

Po desetletjih hrane iz vrečk, ki je prepotovala na tisoče kilometrov, so astronavti Mednarodne vesoljske postaje danes prvič uživali svežo zelenjavo. Večmesečne priprave in preučevanje rasti različnih vrst zelenjave v mikrogravitacijskem okolju in pod različno umetno svetlobo, se je danes končalo in na vesoljskem meniju se je končno znašla solata, vzgojena na postaji. 

V vesolju pridelana zelenjava, tako pri NASA, pa ni samo zanimivost, ki bo prebivalcem postaje popestrila jedilnik in izboljšala zrak, pač pa pomeni še veliko več. Lastna pridelava zelenjave v breztežnosti namreč odpira nove možnosti pri dolgotrajnem bivanju v vesolju, še zlasti zdaj, ko dozorevajo načrti za človeško odpravo na Mars. Strokovnjaki so prepričani, da bi sveža zelenjava na takšni poti bistveno obogatila jedilnike, obenem pa bo vesoljskim potnikom nudila tudi psihološko uteho na poti milijone kilometrov od doma.

Indija prehiteva Kitajsko

Združeni narodi so v zadnjem poročilu o demografskih gibanjih napovedali, da utegne do leta 2030 Indija prehiteti Kitajsko in postati država z najštevilčnejšim prebivalstvom. Do srede stoletja naj bi na svetu živelo 9,7 milijarde ljudi, kar po mnenju mnogih strokovnjakov pomeni, da trajnostnega bivanja na planetu ne bo več mogoče zagotoviti.

Skrb vzbujajoča je tudi porazdelitev svetovnega prebivalstva. Med desetimi državami z najštevilčnejšim prebivalstvom jih bo šest štelo več kot tristo milijonov. Razen Indije in Kitajske, ki jih že zdaj imata več kot milijardo, bodo med najštevilčnejšimi še prebivalci Indonezije, Nigerije in Pakistana, medtem ko edina razvita država med najštevilčnejšimi ostajajo Združene države Amerike.

Če se bodo napovedi uresničile, bo Indija v naslednjih letih rasla hitreje kot Kitajska, a vendarle ni najhitreje rastoča država. To je Nigerija, ki utegne sredi stoletja prehiteti Združene države in postati tretja država z največ prebivalci na svetu.

Avstralci gredo nad mačke

Avstralci bodo za 24 ur zaprli svoje mačke. Če bo komisar za ogrožene vrste uspel s svojim predlogom, bodo morali tamkajšnji lastniki svojim štirinožnim prijateljem za en dan preprečiti, da bi zapustili hiše.

Mačke, ki so pred dvema stoletjema tja prispele z angleškimi naseljenci, so med avstralsko favno povzročile pravi pokol. Ocenjujejo, da v Avstraliji in na Novi Zelandiji danes živi okrog 20 milijonov teh plenilcev, ki dnevno pokončajo 75 milijonov lokalnih živali, med katerimi prednjačijo ptiči in mali sesalci. Avstralska favna velja s 1800 ogroženimi vrstami za najbolj ogroženo na svetu, od prihoda naseljencev pa je z najmanjše celine na svetu izginilo kar 29 vrst sesalcev. 

Če se bodo tudi prebivalci strinjali z vladnim predlogom, se bodo Avstralci znebili 2 milijonov potepuških mačk, ki ogrožajo domače živalske vrste.

Plastika namesto asfalta

V dneh, ko se asfaltni tlak kar topi pod nogami, bi nam prav prišel izdelek nekega britanskega podjetja, ki si je zamislilo ceste iz reciklirane plastike. 

Tehnologi njihovemu tlaku napovedujejo lepo prihodnost, saj ima pred asfaltom vrsto prednosti. Je trikrat odpornejši v primerjavi s sedanjimi površinami, v votlih delih pa je lažje položiti tudi napeljavo. Tlak, ki je v celoti narejen iz zavržene plastike, se je izkazal za presenetljivo obstojnejšega od asfalta, predvsem pri visokih temperaturah, zaradi odpornosti na udarce pa obeta tudi nižje stroške vzdrževanja.

Zamisel je že naletela na plodna tla. Oblasti v Rotterdamu so pristale, da ga bodo preizkusile in če se izkaže za uporabnega, bodo ulice v mestnem jedru kmalu dobile novo, plastično prevleko.

Potresi v Ameriki vse pogostejši

Oklahoma je lani doživela 500 potresov z magnitudo, višjo od 3 stopnje, kar je nenavadno za državo, ki je še pred desetletjem komaj zaznala kakšno tresenje tal. Odkar pri črpanju nafte in plina v ZDA uporabljajo metodo hidravličnega lomljenja kamnin, se potresi pojavljajo vse pogosteje, celo na območjih, ki so doslej veljala za seizmično neaktivne.

Vse več je dokazov, da pogostejše tresenje tal povzroča nova tehnologija, čeprav imajo njeni zagovorniki bržkone prav, ko trdijo, da drobljenje kamnin v globinah zemlje smo po sebi še ne izzove potresov. Na podlagi zadnjih raziskav je namreč mogoče zaključiti, da se težave začno na površini, ko se vrtalci skušajo znebiti stotin tisočev kubičnih metrov onesnažene vode, ki priteče iz globin. Da z njo ne bi onesnažili površinskih voda, jo najpogosteje spet črpavajo nazaj v zemljo, pri tem pa podrejo krhko ravnovesje, ki vlada v prelomnih conah. Odpadna voda najverjetneje zmanjša trenje na prelomih, pri tem pa se sprožijo potresi. 

Ameriška geološka služba je sporočila, da so potresi zdaj pogostejši v Alabami, Arkansasu, Koloradu, Kansasu, v državah New Mexico in Ohio ter v Teksasu in ker tam doslej gradbeni predpisi niso zahtevali posebnih protiseizmičnih ukrepov, zakonodajalci že razmišljajo o spremembah.

Pesticidi nad spermo

Zmanjšana plodnost moških že nekaj časa buri duhove, zdaj pa so ameriški znanstveniki po vsej verjetnosti na sledi povzročiteljev vse slabše sperme. Harvardska študija je pokazala, da lahko ostanki nekaterih pesticidov, ki jih pogosto zaužijemo s sadjem in zelenjavo, število semenčic skoraj prepolovijo, druge pa resno poškodujejo. 

Na vrhu seznama sadja in zelenjave, ki je bodočim očetom najbolj nevarno, so se znašli jabolka, jagode, špinača in zelena. Pridelki, ki jih nutricionisti sicer toplo priporočajo, pogosto izvirajo iz intenzivnih nasadov, po obiranju pa so polni ostankov pesticidov. Čeprav so pri delavcih, ki imajo dnevno opravka z zaščitnimi sredstvi, že v preteklosti odkrili pomanjkanje zdravih semenčic, so bili znanstveniki nad tokratnimi rezultati vendarle presenečeni. 

Kaj natančno se v moških telesih, ki so izpostavljena ostankom pesticidov na sadju in zelenjavi zgodi, ostaja za zdaj nepojasnjeno, raziskovalci pa ugibajo, da gre morebiti za kemične lastnosti zaščitnih sredstev, saj so pesticidi znani hormonski motilci. 

Očetje v prednosti?

Doslej je veljalo, da potomci pri mutacijah bolj ali manj enakopravno uporabijo genski material obeh staršev. Študija, ki so jo nedavno opravili na medicinski fakulteti Univerze v Severni Karolini pa kaže, da bi očetje v genetskem smislu lahko bili v prednosti. 

Med mutacijami pri sesalcih so ameriški znanstveniki namreč naleteli na več DNA, ki je izviral od očeta, kot od matere. Genske mutacije na miših, ki so jih v ta namen načrtno razmnoževali med seboj, so pokazale, da je v kar 80% primerih genski material v naslednji generaciji izkazoval “neravnovesje v korist očetovih genov”. 

Ne glede na to, da bi ugotovitve utegnile povzročiti nasprotovanje na strani nasprotnega spola, pa so avtorji raziskave v zaključku vendarle zapisali, da ugotovljeno neravnovesje pri prenosu genskega materiala na potomce verjetno obstaja tudi pri ljudeh. 

Bakterije v New Yorku

Raziskovalci so nam že večkrat postregli z ugotovitvami, koliko mikroorganizmov je najti na javnih mestih, v hotelih, na straniščih, razkrili so celo bakterije z mobitelov. Zdaj so se ameriški mikrobiologi lotili še javnega transporta in pri analizi mikroorganizmov s postaj New Yorške podzemne železnice so prišli do zanimivih zaključkov. 

Po pričakovanju so odkrili precej nevarne bakterije, recimo različne seve E-coli ali take, ki povzročajo meningitis, naleteli pa so tudi na povsem nedolžne, kot so na primer mlečnokisle bakterije, ki jih uporabljajo pri izdelavi mozzarelle in ki več povedo o prehranjevalnih navadah potnikov kot o njihovi higieni. 

Na eni od postaj z južnega dela Manhattna, ki se je med divjanjem orkana Sandy znašla pod vodo, so raziskovalci, še po dveh letih naleteli na pretežno morske bakterije, na znameniti postaji Penn pa so lahko z opazovanjem bakterij, ki navadno prebivajo v prsti, na uro natančno določili, kdaj v mesto prihajajo ljudje iz okolice. Največje presenečenje pa je raziskovalce čakalo ob zaključku triletne študije. Za več kot polovico mikroorganizmov s postaj podzemne železnice, ki jo dnevno obišče štiri milijone ljudi, raziskovalci niso mogli ugotoviti izvora, saj niso ustrezale nobeni že opisani vrsti. 

2014 najtoplejše doslej

Zdaj je tudi uradno: leto 2014 je bilo najtoplejše, odkar sistematično merimo temperature na našem planetu. Strokovnjaki NASE in Ameriške agencije za oceane in ozračje so včeraj potrdili, da so lanske temperature v povprečju, kljub dolgotrajni in ostri zimi v Severni Ameriki, presegle tiste iz doslej rekordnih let 2005 in 2010. 

Globalna temperatura na planetu je zrasla za 0,69 Celzijeve stopinje, leto pa se bo v zgodovino zapisalo kot 38. zaporedno leto nadpovprečnih temperatur. To pomeni, da tisti, rojeni po letu 1976, še nikoli v življenju niso doživeli hladnejšega leta od dolgoletnega povprečja.

Repatec na nebu

V naslednjih tednih se tistim, ki se radi zazrejo v večerno nebo, obeta prava predstava. Čez dva dni se bo komet C/2014 Q2 (Lovejoy), ki že sije na večernem nebu, približal Zemlji, od nas bo takrat oddaljen pičlih 70 milijonov kilometrov, nato pa bo nadaljeval svojo pot po osončju. Ko se bo približeval soncu, se bo po vsej verjetnosti segrel, za seboj pa bo puščal dovolj veliko sled prašnih in ledenih delcev, da bo njeov rep verjetno viden tudi s prostim očesom.

Ko ga je avgusta lani odkril avstralski amaterski astronom Terry Lovejoy, je bilo to že njegovo tretje odkritje repatca. Če ga boste slučajno tokrat zamudili, ga ne boste srečali nikoli več. Za svojo pot do osrednjega dela našega osončja in nazaj na rob namreč potrebuje kar 8.000 let. 

Pariz se poslavlja od avtomobilov

Slabih devet mesecev zatem, ko so se Parižani več dni zapored dušili v smogu, je nedavno izvoljena županja napovedala ukrepe za čistejši zrak v francoski prestolnici. 

Če bo njen predlog potrdil tudi mestni svet, bo ob koncu njenega mandata v štirih osrednjih okrajih povsem prepovedan avtomobilski promet, z območja glavnega mesta pa bodo izgnana tudi vozila na diselski pogon. Novoizvoljena pariška županja napoveduje še ostre omejitve hitrosti, na večini ulic v središču mesta naj bi najvišjo dovoljeno hitrost s sedanjih 50 km znižali na 30 km na uro in boljše čase za kolesarje. Do leta 2020 naj bi Pariz tako podvojil dolžino kolesarskih stez, za razvoj prometa na dveh kolesih pa bo županstvo namenilo po dvajset milijonov evrov letno.

Ljubezen Parižanov do jeklenih konjičkov se v zadnjih letih sicer hitro ohlaja. Še leta 2011 je avto imelo 60% prebivalcev prestolnice, zdaj pa ga ima le še 40%. Županja očitno ve, kako zmagati na naslednjih volitvah.