Težave, s katerimi se jedrski tehnologi soočajo po katastrofalnem potresu na Japonskem, so odprle pandorino skrinjico z jedrskimi načrti razvitih držav. Če je delna stalitev jedra na Otoku treh milj, davnega leta 1979, do včeraj veljala za otroško bolezen jedrske tehnologije, katastrofa v Černobilu pred četrt stoletja pa za posledico razpadanja sovjetskega imperija, človeški faktor pač, pomeni popolna odpoved hladilnih sistemov več japonskih reaktorjev past, v katero so se ujeli zagovorniki jedrske tehnologije. Japonske elektrarne, ki so še prejšnji teden veljale za tehnološko dovršene in sezmično najodpornejše jedrske sisteme na svetu, so postale živ dokaz arogance jedrskega lobija, ki se je iz napak zadnjih trideset let naučil bore malo.
Posledice so tu: pravljicam o dovršenih tehnologijah in zanemarljivih vplivih na zdravje ljudi nihče več ne verjame. Kdo bi danes, dobrih dvajset let po razpadu Sovjetske zveze še zaupal predstavnikom oblasti, ki ob vprašanju o potencialnih posledicah havarije zgolj skomignejo z rameni. Odziv je bil takojšen. Medtem ko so na Japonskem razmišljali o tem, ali naj v reaktorske posode z razgreto sredico pričnejo črpati morsko vodo, v jedrski tehnologiji odločitev, ki je podobna odločitvi centralnih bank na vrhuncu monetarne krize, da bančni trg preplavijo s poceni denarjem, ko so se tehnokrati torej odločali na točki, s katere ni povratka, se je na zborovanju proti jedrski energiji v Nemčiji zbralo trikrat več protestnikov, kot so pričakovali največji optimisti.
Nemška kanclerka je na poti iz Bruslja takoj povlekla prvo potezo. Konec marca se njena stranka namreč spopada za sedeže v parlamentih dveh pomembnih zveznih dežel, Baden-Württembergu in Rhineland-Palatinate, potres na Japonskem pa je povsem zasenčil njeno zmago na srečanju za rešitev evra. V ponedeljek je zvezna vlada zatrdila, da trimesečnega moratorija na podaljšanje obratovanja sedemnajstih najstarejših jedrskih elektrarn ne bo, danes pa je kanclerka, sicer diplomirana fizičarka, objavila, da bodo v Nemčiji zaprli vse jedrske elektrarne, ki so pričele z obratovanjem pred letom 1980, morebitna varnostna vprašanja pa bodo rešena najkasneje do 15 junija, ko bo jedrsko varnost obravnavala tudi skupina najrazvitejših držav G-20. Omejevanje škode, ki ga mnogi komentatorji že prepoznajo kot konec sanj o jedrski Nemčiji.
3 komentarji:
Zagovorniki jedrske energije se niso ujeli v past in tudi tehnologije na tem področju je zelo napredovala. Problem je v tem, ker so razni ''zeleni'' lobiji s svojimi pritiski dosegli, da so samo podaljševali življensko dobo starim elektrarnam (namesto da bi jih zaprli), novih in modernejših pa niso gradili. Popolnoma enak primer je NEK, že 2x ji je bila podalšana življenska doba, ko bi jo že morali zapreti in zraven zgraditi novo in modernejšo!!!
Ne bi se mogel manj strinjati. Saj, dobro, recimo, da se odpovemo jedrskim elektrarnam: s čem jih bomo nadomestili? S termoelektrarnami? Tega tudi nočemo. Se bomo zadovoljili s temnim vekom, kjer vsi obnovljivi viri ne bodo dovolj, da strežejo našim energetskim potrebam?
Bojim se, da ta katastrofa na Japonskem utegne imeti katastrofalne posledice tudi za Slovenijo, da potem, ko nekateri hočejo preprečiti gradnjo TEŠ6, ne bomo imeli niti jedrske elektrarne in bomo podobno, kot na kmetijskem področju pri hrani, odvisni od uvoza večine elektrike.
V resnici pa vsi skupaj nimamo neke posebne izbire. Kakšna majhna država se že še lahko odloča po svoje, skupaj pa rabimo vire in jedrske elektrarne so izrednega pomena. Saj, Japonci jih bodo tudi še imeli, ker, s čim jih bodo pa nadomestili? To je pomembno že zaradi njihove neodvisnosti.
@Jin&Anonimus
Slovenija na enoto proizvoda porabi toliko energije, kot ZDA, tako potratni smo. Če bi namesto investicij v megaenergetske objekte, kot so TEŠ ali JEK II, sredstva namenili varčevanju ali, bolje rečeno, manjšemu razsipanju z energijo, o svečah ne bi bilo potrebno razmišljati, pa še boljše bi bilo za naše denarnice in okolje.
Glede energetske suverenosti pa, tako nuklearko, kot termoelektrarno na premog bodo gradili Francozi ali Američani ali kdorkoli že, nam bodo ostali krediti in seveda položnice.
Objavite komentar