Slovo od premoga

V Evropi premog očitno izgublja na pomenu. Čeprav je v uniji državna pomoč praktično prepovedana, so bila plačila premogovnikom iz državnih proračunov dolgo vrsto let nedotakljiva pravica. Premog je veljal za strateško surovino, premogovništvo pa za dejavnost, ki je upravičeno do finančnih spodbud posameznih držav. Zdaj je Evropska komisija napovedala, da bo s prihodnjim letom tovrstnim subvencijam naredila konec.

Medtem ko uporaba premoga v svetu ne upada, več kot pol elektrike v ZDA in Avstraliji pa tudi na Kitajskem in v Indiji še vedno pridobijo iz tega, okolju najbolj neprijaznega fosilnega goriva, pa se je delež elektrike iz termoelektrarn na premog v Evropi zmanjšal na tretjino. K prehodu na druge energetske vire je najbolj pripomogla evropska direktiva iz leta 2001, ki je velikim energetskim objektom zagrozila z zaprtjem, če ne zmanjšajo izpustov dušikovih in žveplovih oksidov, strupenih plinov, odgovornih za kisli dež in propadanje gozdov. Posledica direktive ni bila zgolj tehnološka prenova obstoječih elektrarn, pač pa tudi višji stroški pridobivanja elektrike. Štiri leta zatem je v veljavo stopil Kyotski protokol. Trgovina z izpusti toplogrednih plinov je velikim uporabnikom fosilnih goriv naložila nove stroške.

Z odločitvijo evropskih držav, da bodo do leta 2020 petino elektrike proizvedle iz obnovljivih virov energije, je premogu dokončno pošla sapa. Z razvojem tehnologije pridobivanja električne energije s pomočjo sonca ali vetra so na voljo čistejše in cenejše alternative. To se pozna tudi po odzivih nekdanjih premogovniških velesil na odločitev o prenehanju subvencij. Ko je Evropska komisija pred osmimi leti prvič objavila podobno namero, se je nanjo vsul plaz kritik iz Nemčije, Francije in Španije, medtem ko na letošnjo napoved skoraj ni bilo odziva. V vmesnem času je veliko evropskih držav premogovništvo že opustilo Z odločitvijo nemške vlade, da podaljša obratovanje svojih jedrskih elektrarn, obenem pa močno zmanjša primanjkljaj v državni blagajni, so se razmere spremenile tudi v največjem evropskem gospodarstvu.
Če bo Evropska komisija svoj načrt uresničila, bodo subvencije za izkop premoga v omejenem obsegu obveljale le še do leta 2014, nato pa bo dovoljeno zgolj sofinanciranje zapiralnih del in vrnitev premogovniških območij v prvotno stanje.

Prostor za reko

Leta 1993 je Ren, ena najdaljših evropskih rek, prestopil bregove. Katastrofalne poplave so z domov pregnale ljudi v Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Samo v Kölnu so morali evakuirati 50.000 prebivalcev. Dve leti kasneje so se visoke vode vrnile. Tokrat so z domov pregnale 200.000 ljudi, materialno škodo so samo na Nizozemskem ocenili na milijardo dolarjev.

Ne glede na to, v kateri državi je potekala razprava o razlogih za katastrofo, mnenja so bila povsod enaka: za visoko vodo je bilo krivo neustrezno urejanje vodotoka. Ren je najbolj prometna reka na svetu in cilj urejanja njenega toka je bil že od nekdaj izboljšava njegove plovnosti. Strugo so skušali v preteklosti čimbolj zravnati in poglobiti. Z nasipi vzdolž reke so vodni tok ločili od obrežnih gozdov in poplavnih ravnic, pri poglabljanju so iz struge odstranili na milijone kubičnih metrov gramoza in s tem povečali hitrost vode, naravna obrežja so obdali z betonskimi zidovi ter zasuli mrtve rokave in močvirja.

Posledice vodnih ureditev so bile usodne. Ob višjih pomladnih temperaturah, ki so se začele pojavljati v devetdesetih letih, se je v zgornjem toku reke začel hitro taliti sneg in ko so se visoki vodi pridružile obilne padavine, je reka ušla izpod nadzora. Voda se zaradi kanalizirane struge ni mogla razliti po nekdanjih poplavnih ravnicah, njena hitrost je naraščala in ko je bil v ravnini prebit prvi nasip, je bila katastrofa neizbežna V preiskavi vzrokov za poplavo so na dan prihajale vedno nove podrobnosti, kot na primer, da so vodne ureditve od reke ločile kar 85 odstotkov poplavnih ravnic, ki so delovale kot naravni zadrževalnik in umirjale hitrost vode.

Po drugi poplavi, 1995 je mednarodna komisija za zaščito Rena (ICPR) pripravila akcijski načrt za obrambo pred poplavami. Vpletene države so ga začele uresničevati leta 1997, ob izdatni podpori evropskih skladov. V prvi fazi so javno objavili zemljevide tveganih območij in vzpostavili sistem alarmiranja. Na najožjih mestih so razširili strugo, predvsem pa so v rečni sistem pričeli vračati obsežna območja poplavnih ravnic. Ob visoki vodi jih nadzorovano poplavljajo ter s tem zaščitijo naseljena območja. Projekt, ki se imenuje Prostor za reko, obsega poleg sistematičnega rušenja betonskih obrežij in odstranjevanja nasipov tudi ponovno vzpostavitev močvirij, mrtvic ter mrtvih rokavov. Zaenkrat je uspešen saj se katastrofalne poplave iz devetdesetih še niso ponovile.

Nerešljiva uganka

Promet v mestih velja za nerešljivo uganko. V Evropi, kjer mestna središča niso bila zgrajena za avtomobile, so urbanisti desetletja verjeli, da prometne težave rešijo široke cestne vpadnice in nove parkirne površine. Brez uspeha. Široke ulice so v mesta zmeraj pritegnile še večje število avtomobilov, cestni zastoji pa se nikoli niso zares zmanjšali.

Ocena mobilnosti v Britanskih mestih, ki jo je včeraj predstavila tamkajšnja vodilna organizacija za prometna vprašanja, je potrdila, da so bili urbanisti pri reševanju prometne uganke doslej neuspešni. Na zadnjem mestu lestvice je pristal pojem sodobnega urbanističnega načrtovanja, Milton Keynes. To angleško mesto, ki so ga zasnovali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z obetom popolne mobilnosti, mestne ulice so, po ameriškem vzoru, zasnovane v mrežni strukturi in dovolj široke za avtomobilski promet, se danes dušijo v prometnih zastojih.

In kaj, po mnenju prometnih strokovnjakov, odlikuje mesto z največjo mobilnostjo? Na vrh lestvice se je povzpel Nottingham, univerzitetno središče s srednjeveško zasnovo vzdolž reke Trent. Nottingham je v zadnjem desetletju uredil 50 kilometrov novih kolesarskih stez, položil 15 kilometrov tirov, ki predstavljajo zametek prihodnjega tramvajskega omrežja in uredil vzoren sistem mestnih avtobusov. Čeprav se 280.000 meščanom dnevno pridruži vsaj še enkrat toliko obiskovalcev, se lahko mesto pohvali s tekočim prometom in desetimi milijoni potnikov tramvajskega omrežja. K večji mobilnosti, tako strokovnjaki, prispeva tudi mestna zasnova, v kateri ni velikih nakupovalnih središč na obrobju, pa tudi posebna taksa, ki jo morajo uporabniki plačati za parkiranje pred pisarnami in uradi.

Svetnica, ki je v Nottinghamu zadolžena za promet, je uspeh svojega mesta pojasnila z besedami: "Naši prebivalci in obiskovalci imajo zares možnost izbire, za opravek lahko uporabijo avtomobil, ali druga prometna sredstva, na voljo imajo zares odlične alternative."

Protestnikom tokrat ni uspelo

Štirje protestniki, ki so se priklenili na vrtalno ploščad Stena Don v Severnem morju, da bi tako preprečili vrtanje raziskovalne vrtine, so morali ploščad davi zapustiti. Aktivisti, ki jim je uspelo prelisičiti elitne enote Danske mornarice in so se v alpinističnih bivakih ugnezdili v podporju ploščadi, so vztrajali le 48 ur, nato pa so morali ploščad zapustili zaradi slabega vremena. Greenpeace je sporočil, da jih je policija že aretirala.

Podjetje Cairn Energy, ki ima dovoljenje za raziskovanje nafte ob obalah Greenlandije, je sporočilo, da z vrtanjem nadaljuje in da bodo raziskave končane v predvidenem roku. Naravovarstvenikom torej zaenkrat ni uspelo preprečiti iskanja nafte v neokrnjenem morju ob obalah Greenlandije. Greenpeace je že napovedal nove akcije proti globokomorskem vrtanju. Pred sodiščem nameravajo sprožili spor proti Britanski vladi, ki izdaja dovoljenja za globokomorske vrtine, kakršna je pred meseci povzročila ekološko katastrofo v Mehiškem zalivu.