Slovo od premoga

V Evropi premog očitno izgublja na pomenu. Čeprav je v uniji državna pomoč praktično prepovedana, so bila plačila premogovnikom iz državnih proračunov dolgo vrsto let nedotakljiva pravica. Premog je veljal za strateško surovino, premogovništvo pa za dejavnost, ki je upravičeno do finančnih spodbud posameznih držav. Zdaj je Evropska komisija napovedala, da bo s prihodnjim letom tovrstnim subvencijam naredila konec.

Medtem ko uporaba premoga v svetu ne upada, več kot pol elektrike v ZDA in Avstraliji pa tudi na Kitajskem in v Indiji še vedno pridobijo iz tega, okolju najbolj neprijaznega fosilnega goriva, pa se je delež elektrike iz termoelektrarn na premog v Evropi zmanjšal na tretjino. K prehodu na druge energetske vire je najbolj pripomogla evropska direktiva iz leta 2001, ki je velikim energetskim objektom zagrozila z zaprtjem, če ne zmanjšajo izpustov dušikovih in žveplovih oksidov, strupenih plinov, odgovornih za kisli dež in propadanje gozdov. Posledica direktive ni bila zgolj tehnološka prenova obstoječih elektrarn, pač pa tudi višji stroški pridobivanja elektrike. Štiri leta zatem je v veljavo stopil Kyotski protokol. Trgovina z izpusti toplogrednih plinov je velikim uporabnikom fosilnih goriv naložila nove stroške.

Z odločitvijo evropskih držav, da bodo do leta 2020 petino elektrike proizvedle iz obnovljivih virov energije, je premogu dokončno pošla sapa. Z razvojem tehnologije pridobivanja električne energije s pomočjo sonca ali vetra so na voljo čistejše in cenejše alternative. To se pozna tudi po odzivih nekdanjih premogovniških velesil na odločitev o prenehanju subvencij. Ko je Evropska komisija pred osmimi leti prvič objavila podobno namero, se je nanjo vsul plaz kritik iz Nemčije, Francije in Španije, medtem ko na letošnjo napoved skoraj ni bilo odziva. V vmesnem času je veliko evropskih držav premogovništvo že opustilo Z odločitvijo nemške vlade, da podaljša obratovanje svojih jedrskih elektrarn, obenem pa močno zmanjša primanjkljaj v državni blagajni, so se razmere spremenile tudi v največjem evropskem gospodarstvu.
Če bo Evropska komisija svoj načrt uresničila, bodo subvencije za izkop premoga v omejenem obsegu obveljale le še do leta 2014, nato pa bo dovoljeno zgolj sofinanciranje zapiralnih del in vrnitev premogovniških območij v prvotno stanje.