Promet v mestih velja za nerešljivo uganko. V Evropi, kjer mestna središča niso bila zgrajena za avtomobile, so urbanisti desetletja verjeli, da prometne težave rešijo široke cestne vpadnice in nove parkirne površine. Brez uspeha. Široke ulice so v mesta zmeraj pritegnile še večje število avtomobilov, cestni zastoji pa se nikoli niso zares zmanjšali.Ocena mobilnosti v Britanskih mestih, ki jo je včeraj predstavila tamkajšnja vodilna organizacija za prometna vprašanja, je potrdila, da so bili urbanisti pri reševanju prometne uganke doslej neuspešni. Na zadnjem mestu lestvice je pristal pojem sodobnega urbanističnega načrtovanja, Milton Keynes. To angleško mesto, ki so ga zasnovali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z obetom popolne mobilnosti, mestne ulice so, po ameriškem vzoru, zasnovane v mrežni strukturi in dovolj široke za avtomobilski promet, se danes dušijo v prometnih zastojih.
In kaj, po mnenju prometnih strokovnjakov, odlikuje mesto z največjo mobilnostjo? Na vrh lestvice se je povzpel Nottingham, univerzitetno središče s srednjeveško zasnovo vzdolž reke Trent. Nottingham je v zadnjem desetletju uredil 50 kilometrov novih kolesarskih stez, položil 15 kilometrov tirov, ki predstavljajo zametek prihodnjega tramvajskega omrežja in uredil vzoren sistem mestnih avtobusov. Čeprav se 280.000 meščanom dnevno pridruži vsaj še enkrat toliko obiskovalcev, se lahko mesto pohvali s tekočim prometom in desetimi milijoni potnikov tramvajskega omrežja. K večji mobilnosti, tako strokovnjaki, prispeva tudi mestna zasnova, v kateri ni velikih nakupovalnih središč na obrobju, pa tudi posebna taksa, ki jo morajo uporabniki plačati za parkiranje pred pisarnami in uradi.
Svetnica, ki je v Nottinghamu zadolžena za promet, je uspeh svojega mesta pojasnila z besedami: "Naši prebivalci in obiskovalci imajo zares možnost izbire, za opravek lahko uporabijo avtomobil, ali druga prometna sredstva, na voljo imajo zares odlične alternative."
Ni komentarjev:
Objavite komentar