Biogoriva naj bi svet rešila odvisnosti od nafte, pomagala obuditi kmetijske trge in vplivala na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. V razvitih državah so, po prigovarjanju zelenih lobistov, čez noč uzakonili delež tekočih goriv iz "obnovljivih virov", kmetje so si zadovoljno meli roke, čez Atlantik pa se je razvila živahna trgovina, ki je spretno izkoriščala luknjasto subvencijsko zakonodajo. Napovedi pa se niso uresničile. Odvisnost od nafte zaradi biogoriv ni danes nič manjša, cene kmetijskih pridelkov so po začetnem optimizmu strmoglavile, analize pa pokazale, da se pri predelavi marsikaterega kmetijskega pridelka v pogonsko gorivo sprošča v ozračje več ogljikovega dioksida, kot v primeru fosilnih goriv, da o nafti, potrebni za umetna gnojila in kmetijske stroje, sploh ne govorimo. Biogoriva prve generacije so se izkazala za popoln polom. Se zgodba zdaj ponavlja pri avtomobilih?Električna vozila, ki naj bi naj bi rešila potapljajočo se avtomobilsko industrijo, so popolno nasprotje sedanjim onesnaževalcem na štirih kolesih. Avtomobili, ki jih poganja elektrika, so predstavljeni kot tihi, udobni in brez kakršnihkoli izpustov toplogrednih plinov, če seveda spregledamo proizvodnjo vozil. Res so, ob današnji tehnologiji akumulatorjev, primerni zgolj za krajše razdalje, a še zmeraj dovolj zmogljivi, da pokrijejo dnevne potrebe povprečnega voznika: vožnjo na delo in po nakupih. Ob naraščajočih cenah tekočih goriv naj bi bili tudi dovolj ekonomični, saj naj bi ponoči izkoriščali ceneni presežek iz električnega omrežja. In seveda, emisije ogljikovega dioksida in strupenih plinov iz prometa naj bi postale zgodovina. Bolj, ko se predstavitev prvih velikoserijskih električnih vozil z bleščečih razstavišč seli v avtomobilske salone, bolj jasno postaja, da gre pri električnem pogonu za nepreizkušeno tehnologijo, ki motorja na notranje izgorevanje še dolgo ne bo mogla nadomestila, skratka, za še eno prazno obljubo.
Prvi serijski električni avtomobil, Mitsubishijev i-MiEV, ki ga že prodajajo na Japonskem, konec leta pa naj bi prišel tudi v Evropo, dvome potrjuje. Vozilce, ki naj bi z enim polnjenjem akumulatorjev prevozilo 144 kilometrov, precej več, kot znaša povprečna dnevno prevožena razdalja večine voznikov in ki naj bi zato konkuriralo za mesto drugega avtomobila pri hiši, je na testu nemške revije Auto Motor und Sport zmoglo prevoziti borih 77 kilometrov, zadnjih deset celo brez ogrevanja kabine, ki se ob iztrošenih akumulatorjih samodejno izključi. Toliko o udobju. Da bi bilo tako električno vozilo drugi avto, primerno predvsem za vožnjo na delo, je tudi čedalje manj verjetno. Cena i-MiEV bo v Evropi dosegla okrog 34.000 evrov, o podobnih zneskih pa govorijo tudi drugi proizvajalci vozil. Če je verjeti sramežljivim napovedim avtomobilskih proizvajalcev, bodo električni avtomobilčki v povprečju od deset do petnajst tisoč evrov dražji, kot njihovi konvencionalni konkurenti. Če zanemarimo, da bo odvisnost od nafte nadomestila odvisnost od zalog litija, surovine za izdelavo akumulatorjev, ki so še bolj neenakomerno razporejene po zemeljski skorji, se težave na strani ekonomike električnih vozil z nakupom še ne končajo. Električni avto bi se ob trenutnih cenah bencina in elektrike, ki danes veljajo v Nemčiji, splačal šele po prevoženih 150.000 kilometrih.
In končno, toplogredni plini, zaradi katerih naj bi se vse skupaj začelo? Primerjava izpustov ogljikovega dioksida iz električnih in konvencionalnih različic pokaže neprijetno resnico. Proizvodnja elektrike v termoelektrarni, za vsak kilometer električnega smarta emitira v ozračje 107 gramov ogljikovega dioksida, njegova dieselska različica pa povzroči za 86 gramov.
5 komentarjev:
Definitivno je potrebno spodbujat nove tehnologije! Sedanje stanje in stanje v primeru, da ostanemo na nafti, pa je verjetno še veliko bolj strašljivo, kot tile začetki eAvtomobilov!
Dejstvo je, da take revolucije na področju avtomobilske tehnike, kot se dogaja sedaj, ni bilo že vsaj 100 let! Vse stvari pa potrebujejo čas in se jih ne da spremeniti v 3 ali 5 letih, ampak v realnih 20+ letih! Samo izdelava proizvodnje linije za električni avto traja vsaj 3 leta, s tem, da je potrebno prej že vsaj 5 let dela na samem avtomobilu in da je še pred tem vsa tehnologija pripravljena! Za nepoučene naj povem, da je avtomobilska industrija pravgotovo med najbolj kompleksnimi in največjimi industrijami.
Ne smeš pa delati primerjave med tehniko, ki se intenzivno razvija že 100 let in tehniko, ki se intenzivno razvija šele zadnjih 5 - 10 let in vendar so eAvtomobili, kljub vsaj 90 letni zakasnitvi, zelo blizu dizelašem! Bolj realna bi bila primerjava prvih avtomobilov z notranjim izgorevanjem in sedanjimi električnimi avtomobili!
l.p.
Nove tehnologije nastajajo v kapitalizmu same od sebe - oziroma brez pomoči države. V socializmu pa naj bi to prišlo na ukaz družboslovnih razvajencev, ki o tehnologiji nimajo pojma - še več - sovražijo jo. Zraven pa naj bi te neumnosti plačevali vsi davkoplačevalci prek subvencij.
Če primerjamo moči elektro avtomobilov z običajnimi vidimo, da gre za nekaj povsem drugega. Običajno ima elekto avto moč maxi skuterja, kar onemogoča ne gretja ne hlajenja - še vožnja ponoči močno zmanjša doseg vozila zaradi uporabe luči.
Sam ne verjamem okoljevarstvenim fanatikom nič. Govorijo praviloma eno - delajo pa drugo. Letajo z letali po vsem svetu (pri tam pa pridigajo o varčevanju s fosilnimi gorivi), se preoblačijo dvakrat na dan, da ne bi "smrdeli" (jasno, da gate in majice ne perejo na roke, temveč na elektriko), pijejo vodo iz plastenk, se vozijo s kolesi le, ko so zraven novinarji in kamere, ker so dobro "krmljeni" z davkoplačevalskim denarjem, hodijo na dopust v eksotične kraje po svetu in to poleti in pozimi. Ker pa so praviloma tudi veliki ljubitelji živali, porabijo za njihovo prehrano več denarja kot v afriki porabi cela družina s kopico otrok. Sami pa "si jih ne morejo privoščiti" ker so "prerevni" (beri - otroci zahtevajo svoj čas in potrpljenje, tega pa jim razvajenčki ne mislijo dati, ker jih zanima le svoja rit).
Skratka sama hinavščina in če je ta še povezana z nepoznavanjem naravoslovnih znanj, dobimo neumnosti, ki jih moramo plačevati vsi.
Afnogunc
Par dni nazaj sem bil na predstavitvi hibridnih BMW-jev in moram povedat da sem resnično presenečen. 467 konjski BMW serijo 7 jim je s pomočjo elektro motorja uspelo spraviti na povprečno porabo 9,4. Še vedno velika poraba, vendar za takšno moč precej niska.
X5 hibrida nisem imel možnosti sprobat, vendar naj bi bila poraba še precej bolj ekonomična.
Seveda to še zdaleč ni tisto kar bi želeli, vendar začetek pa le je. Vedno več firm se je začlo s tem ukvarjat, tako da mogoče nekega dne se bomo pa le poceni in brez onesnaževanja vozili okoli.
LP
Bimmer_E30
@Denis: Primerjava med dizelskim in električnim smartom res ni najbolj poštena, ampak tak je avtomobilski posel. Že ob začetkih avtomobilizma, pred stoletjem, so z motorji na notranje izgorevanje tekmovala vozila na električni pogon. Zakaj so električni avtomobili bitko izgubili in so tehnološko, v primerjavi z motorji na notranje izgorevanje, obtičali na mestu? Zagovorniki teorij zarote pravijo, da odgovor poznajo (http://ej-stari.blogspot.com/2006/08/kdo-je-ubil-elektrini-avto.html). Dejstvo je, da so avtomobilski proizvajalci ob naftni krizi v sedemdesetih, ob širitvi ekologizma v osemdesetih, ob podnebnih spremembah v devetdesetih vedno znova napovedovali tehnološki preboj električnih vozil, ki pa se nikoli ni uresničil. Mogoče zaradi naftnega lobija, ki zatrjuje, da se tudi kamena doba ni končala, ker bi zmanjkalo kamna, ali pa je vse skupaj le način, kako priti do (javnega) razvojnega denarja. Po koncu vsake krize se je avtomobilska industrija vrnila k konvencionalnemu pogonu. Tukaj pa se odpre drugo področje: ekonomika vlaganj v razvoj in prenosa novih tehnologij, pa ne le v industrijo, pač pa tudi na trg, do končnega potrošnika....
@Afnogunc: Težko je oporekati, da v primeru ekologije velikokrat ne gre za modno muho oziroma hinavščino. Že bežen pregled avtomobilskih reklam pokaže, da namesto sex sells danes velja ecology sells... Kar pa se tiče spodbujanja tehnološkega razvoja; je že res, da je trg najboljše merilo za inovacije, a trgi žal, še zmeraj niso vsemogočni. Nedavno se je to izkazalo v prvi deželi kapitalizma, ki je avtomobilsko industrijo izdatno založila s, po evropsko imenovano državno pomočjo avtomobilske industrije, katere velik del je bil namenjen njeni elektrifikaciji. In to ni bilo prvič. Obama je v večji meri ponovil to, s čemer je začel že Carter med naftno krizo v sedemdesetih. Po milijardnih subvencijah za razvoj električnih tehnologij in bornih rezultatih kaže, da je tu nekaj hudo narobe. Ne nujno s tehnologijo. Zagovorniki teorije zarote navadno na tem mestu postrežejo z nepreverjeno informacijo, da imajo naftne družbe v lasti največ patentov, ki so povezani z akumulatorsko tehniko. Tukaj pa verodostojnih informacij zmanjka...
Objavite komentar