Ženevski avtomobilski salon je potrdil dve resnici o električnih avtomobilih: prvo, da serijsko proizvodnjo napovedujejo skoraj vsi svetovni proizvajalci in drugo, da bo električni avtomobil trenutne tehnologije težko izpodrinil avto na konvencionalni pogon.
Pri ceni od 30 do 40.000 evrov in zmogljivosti, ki ob enem polnjenju omogoča prevoziti razdaljo nekaj več kot sto kilometrov (kar bi sicer zadoščalo za povprečno vožnjo na delo in nazaj, če bi se voznik odpovedal glasbi in uravnavanju temperature v kabini) večina tržnikov zmajuje z glavo. Električni pogon bi moral ponuditi kaj več kot samo pomoč motorju na notranje izgorevanje. Neverjetno, a resnično, avtomobilska industrija, ki velja za gibalo tehnološkega razvoja in zaposluje na tisoče inženirjev, pri električni tehnologiji caplja na mestu. Litij-ionske baterije, vir energije in obenem največja težava alternativnega pogona ostajajo drage, nezanesljive, predvsem pa nedorasle.
Zagovorniki teorije zarote opozarjajo, da so velike naftne družbe v zadnjih letih načrtno odkupile patente na področju baterijske tehnologije. Ni nemogoče, da zadržujejo njihov razvoj, dokler je nafte dovolj. Zgodba o elektrifikaciji avtomobilizma ima lahko bolj dalekosežne posledice. Ne samo, da bi ob primerni tehnologiji naftne družbe izgubile velik del kupcev na račun trgovcev z električno energijo. Nafta je bolj ali manj enakomerno razporejena po zemeljski skorji (ob upoštevanju nekaj izjemno obdarjenih držav), osnovna surovina za izdelavo baterij pa je razporejena zelo neenakomerno. Več kot polovico svetovnih zalog litija ima Bolivija.
Pri ceni od 30 do 40.000 evrov in zmogljivosti, ki ob enem polnjenju omogoča prevoziti razdaljo nekaj več kot sto kilometrov (kar bi sicer zadoščalo za povprečno vožnjo na delo in nazaj, če bi se voznik odpovedal glasbi in uravnavanju temperature v kabini) večina tržnikov zmajuje z glavo. Električni pogon bi moral ponuditi kaj več kot samo pomoč motorju na notranje izgorevanje. Neverjetno, a resnično, avtomobilska industrija, ki velja za gibalo tehnološkega razvoja in zaposluje na tisoče inženirjev, pri električni tehnologiji caplja na mestu. Litij-ionske baterije, vir energije in obenem največja težava alternativnega pogona ostajajo drage, nezanesljive, predvsem pa nedorasle.
Zagovorniki teorije zarote opozarjajo, da so velike naftne družbe v zadnjih letih načrtno odkupile patente na področju baterijske tehnologije. Ni nemogoče, da zadržujejo njihov razvoj, dokler je nafte dovolj. Zgodba o elektrifikaciji avtomobilizma ima lahko bolj dalekosežne posledice. Ne samo, da bi ob primerni tehnologiji naftne družbe izgubile velik del kupcev na račun trgovcev z električno energijo. Nafta je bolj ali manj enakomerno razporejena po zemeljski skorji (ob upoštevanju nekaj izjemno obdarjenih držav), osnovna surovina za izdelavo baterij pa je razporejena zelo neenakomerno. Več kot polovico svetovnih zalog litija ima Bolivija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar