Neizbežni bankrot Grčije

Če je stresni test bank prejšnji petek skušal zaustaviti erozijo zaupanja v evro in pomiriti finančne trge, je današnji sporazum evroskupine dokaz, da tudi brezmejni optimizem ne zmore preprečiti Grškega bankrota.

Voditelja največjih držav monetarne unije, Nicolas Sarkozy in Angela Merkel sta na sinočnjem srečanju očitno ugotovila, da balkanski članici ni več pomoči in da je velik del od 340 milijard, kolikor znaša njen dolg, zrel za odpis. Če je verjeti prvim informacijam, najbolj zgovoren je bil danes nizozemski finančni minister, ki se je zagovarjal v parlamentu, so se voditelji evroobmočja končno dogovorili o »nadzorovanem bankrotu«. Po ministrovih besedah je bila zahteva za preprečitev »selektivnega neplačevanja obveznosti«, ki mu je ECB doslej ostro nasprotovala,.na današnjem srečanju končno umaknjena in na mizi je zdaj le še predlog nadzorovanega bankrota.

Kar sta si voditelja najmočnejših članic izposlovala v zameno za bankrot, ki bo močno prizadel njun bančni sistem in obremenil javne finance? Sarkozy je odstopil od zahteve za nov bančni davek, ki mu je Merklova nasprotovala, Sklad za stabilizacijo evra, ki posreduje na Irskem in Portugalskem, pa dobiva nova, večja pooblastila. V drugih članicah evroobmočja, ki se bodo znašle v težavah, se bo vpletel veliko prej, kot doslej, seveda pod taktirko obeh Velikih.

Ta stres ni zares

Vsi tisti, ki so pričakovali, da bo tokratni test evropskih bank pokazal jasnejšo sliko bančnega sektorja, so se zmotili. Rezultat, ki so ga včeraj razkrile evropske bančne oblasti, se v ničemer ne razlikuje od prejšnjih dveh, ki sta se izkazala za preveč popustljiva. Pod vprašajem ni le metodologija ocenjevanja, ta je tokrat obsegala tudi napoved poslovnih rezultatov in domnevno izpostavljenost zaradi državnih obveznic, pač pa predvsem namen takšnega, jalovega ocenjevanja.

Test vzdržljivosti je med devetdesetimi evropskimi bankami tokrat razkril le osem takih, ki dolgotrajnejše recesije ne bi preživele. Med njimi se je znašlo pet Španskih bank, dve Grški in ena Avstrijska. Pri celotni operaciji je najbolj moteče, da se na spisku ni znašla prav nobena Italijanska, Francoska ali Nemška banka, ki imajo v svojih portfeljih precej državnih obveznic.

Tudi ugotovitev, da je na finančnem trgu poleg osmih bolnikov dejavnih tudi šestnajst takih, ki so 5 odstotnemu pogoju kapitalske ustreznosti zadostile le za las, med njimi se je znašla tudi slovenska, nima prave teže. Kdo bi namreč verjel oceni, po kateri bi že z 2,5 milijarde svežega kapitala ozdravili evropski bančni sektor in ga pripravili na dolgotrajnejšo recesijo? Poznavalci omenjajo najmanj desetkrat večjo številko.

Dejstvo, da prejšnji stresni test ni izpostavil niti ene irske banke, ki so nekaj mesecev zatem pogoltnile na desetine milijard davkoplačevalskega denarja, pa o evropskem testiranju bank pove vse.

Veliko smetja v evroobmočju

Ocene ratinških agencij kažejo žalostno sliko evropskih financ. Moody's je včeraj znižal kreditno oceno Irske na raven smeti (junk). Samo teden dni je minilo od znižanja kreditne ocene Portugalske. Obveznice obeh držav so zdaj smetje. Obe članici evrokluba bosta kmalu potrebovali drugi krog finančne pomoči.

Včerajšnje novice o možnosti reprogramiranja Grškega dolga, za katerega vsi, razen nekaterih politikov priznavajo, da je dolgoročno nevzdržen, še dodatno zapleta položaj. Ko bo padla Grčija, se bosta stresli dve veliki članici evroobmočja, Italija in Španija, njuno reševanje pa bo velik zalogaj.

Po prvih ocenah bi evropski stabilizacijski sklad za pomiritev trgov potreboval 2 trilijona (dva tisoč milijard) evrov, sicer se bodo zamajali temelji bančništva v evroobmočju, posledice pa bodo podobne kot ob potresu v Ameriki pred tremi leti. Kaj to pomeni za Slovenijo? Nič dobrega, obresti desetletnih državnih obveznic so se v pol leta dvignile za odstotek in so trenutno skoraj tri odstotke nad Nemškimi.

Na vrsti je Italija

Napovedi poznavalcev se kot kaže uresničujejo, na vrsti je Italija, za Grčijo druga najbolj zadolžena država evroobmočja. Dopoldne se bodo na kriznem sestanku v Bruslju s predsedujočim evroskupine Junkersom sešli trije predsedniki: Evropskega Sveta, Van Rompuy, Evropske centralne banke Trichet in Evropske komisije Barroso, popoldne pa se jim bodo pridružili še finančni ministri sedemnajsterice. Uradno bo na mizi pomoč Grčiji, neuradno pa je na dnevnem redu nov bolnik.

Čeprav vsi zanikajo, da bodo predmet razgovora Italijanske težave, je po preteklem črnem petku jasno, da je finančna situacija na apeninskem polotoku vse prej kot rožnata. Konec tedna so najprej strmoglavile delnice italijanskih bank, verjetno zaradi rezultatov stresnega testa evropskih bank, ki bodo objavljeni ta teden, nato pa so padle tudi druge delnice. Obresti italijanskih obveznic so se v zadnjem času povzpele na 5,5 odstotnih točk in presegle mejo, ki po mnenju nekaterih bančnikov visoko zadolženim državam, kot je Italija, onemogoča servisiranje javnega dolga.

Reuters povzema besede neimenovanega funkcionarja Evropske centralne banke: »Zelo smo zaskrbljeni zaradi Italije«. V primeru, da bi tudi sosednja država potrebovala pomoč pri odplačevanju javnega dolga, bi morali sredstva evropskega sklada za finančno stabilnost podvojiti na 1,5 triljona evrov, preveč za večino šibkih članic evroobmočja, vključno s Slovenijo.

Temni oblaki na evropskem nebu

Nad evropskimi financami se zbirajo čedalje temnejši oblaki. Če je verjeti dobro obveščenim krogom, bodo zasebni investitorji, ki držijo grške državne obveznice, danes zavrnili tako imenovani francoski predlog prestrukturiranja dolga.

Sporazum, po katerem naj bi zasebni investitorji svoje obveznice z zapadlostjo do konca leta 2014 zamenjali za nove, z zapadlostjo čez trideset let, postaja z vsakim dnem manj verjeten. Da bi zamenjava uspela, bi morali poleg bank in zavarovalnic v njej sodelovati tudi pokojninski in investicijski skladi, kar pa je zaradi razmer na finančnih trgih malo verjetno. Največjo težavo predstavlja velikost dolga, ki naj bi ga prestrukturirali, saj znaša vrtoglavih 82,6 milijarde evrov. Od tega zneska na javne investitorje, predvsem Evropsko centralno banko odpade le tretjina.

Slabih novic z evroobmočja pa s tem še ni konec. Moody's je včeraj svojo oceno portugalskih obveznic znižal na raven smetja. S tem je agencija potrdila govorice o novem paketu za reševanje iberskih financ, ki naj bi znašal nadaljnji dve milijardi evrov. Moody's v svojem poročilu navaja, da Portugalska po vsej verjetnosti ne bo uspela zmanjšati primanjkljaja in doseči stabilizacijskih kriterijev, ki jih je aprila dogovorila z Evropsko Unijo in Mednarodnim denarnim skladom. Portugalski predčasne volitve očitno niso pomagale.

Velikost prstov kaže na …

Korejska študija je potrdila to, o čemer so že dolgo govorili poznavalci: razmerje med velikostjo prstov na roki kaže na velikost penisa. V raziskavi so merili razmerje med kazalcem in prstancem na roki 144 moških ter podatke primerjali z velikostjo njihovih penisov. Rezultati so pokazali, da so imeli večje tisti, pri katerih je bil četrti prst daljši od drugega.

Razmerje med prstoma na roki ter velikostjo penisa naj bi bilo, tako so dokazovale že predhodne študije, posledica različne količine testosterona, ki so jim bili moški izpostavljeni že pred rojstvom. Da pa ima vsaka medalja dve plati, kažejo rezultati druge raziskave, z britanske Univerze Warwick. Moški, katerih kazalec je daljši od prstanca, imajo za tretjino manj možnosti, da zbolijo za rakom prostate.

Zakon za zaščito kmetov

Britanska koalicija Konzervativcev in Liberalnih demokratov je pred volitvami napovedovala ostre ukrepe proti nezakonitemu delovanju supermarketov. Britanski trg obvladujejo štiri prodajne verige: Tesco, Sainsbury's, Asda in Morrisons, ki prodajo tri četrtine prehrambenih izdelkov in pogosto zlorabljajo svoj prevladujoči položaj. Nedovoljena sredstva pritiska že več let uporabljajo proti svojim dobaviteljem, predvsem kmetom.

Zdaj, ko je osnutek zakona za zaščito dobaviteljev v parlamentarni proceduri, se je med zagovorniki in nasprotniki zakona vnela žolčna razprava, ki kaže, da supermarketi zlepa ne bodo dopustili nadzora nad svojim delovanjem. Zagovorniki ukrepov za ureditev trga, novi zakon naj bi med drugim ustanovil posebno telo, ki bi bdelo nad ravnanjem z dobavitelji in posredovalo v sporih, od vlade zahtevajo, da konča prakso nezakonitega delovanja prodajnih verig. Kmetje in drugi dobavitelji so namreč pogosto prisiljeni v podpisovanje pogodb brez navedbe cene ali pa podpišejo pogodbo za določen znesek, nato pa jih silijo v »popuste«. Dokumentirani so tudi primeri, ko supermarketi zahtevajo sklenitev pogodbe z določenim podjetjem, ki nato blago preprodaja naprej, seveda po bistveno višjih cenah. Britansko združenje kmetov opozarja, da je v zadnjih letih zaradi takih praks opustilo kmetovanje že več kot tri tisoč kmetov. Najbolj prizadeti so dobavitelji mleka, ki jim supermarketi že pet let ne priznajo višje odkupne cene, čeprav so se podražila tako krmila, kot energenti, maloprodajne cene mleka v supermarketih pa so se v tem času podvojile.

Medtem ko predstavniki prodajnih verig zatrjujejo, da je zakon povsem nepotreben in da bo povzročil le višje cene hrane, njihovi lobisti pa vneto obiskujejo parlament, se javnost vse bolj nagiba na stran dobaviteljev. Pri tem ne gre le za zaščito domačega kmetijstva in varovanje okolja, veliki štirje so že večkrat dokazali, da si pravila in zakone radi razlagajo po svoje.