Zahodne kulture imajo mleko dobesedno v genih. Belci, z redkimi izjemami drugih ras, smo namreč edini z genetsko predispozicijo za prebavo laktoze. Medtem ko večina človeštva uživanje mleka zato opusti že v ranem otroštvu, v zahodni prehrani ohranja ključno mesto daleč v starost. To slej ko prej spoznajo predvsem tisti, ki se iz idejnih ali zdravstvenih razlogov odpovedo izdelkom živalskega izvora.
Kot vam bo zaupal vsak, ki se je vsaj kratek čas spogledoval z vegansko dieto, zavračanje tradicionalne prehrane v prvi vrsti sproža burne reakcije. A zadnje raziskave kažejo, da vegani ne tvegajo zgolj izključenosti iz družbenega okolja. Zaradi vse večje popularnosti diet, ki opuščajo mleko in mlečne izdelke, so znanstveniki v zadnjih letih podrobneje preučili tovrstno prehransko obnašanje in prišli do zanimivih zaključkov. Nadomeščanje živalskega mleka z mandljevim ali riževim nadomestkom, tako raziskovalci, lahko sproža celo telesne reakcije. Na značilni okus in sestavo mleka, ki ga v naši kulturi okušamo od rane mladosti, smo ne samo socialno, pač pa tudi fiziološko navezani. Odvisnost od mleka in mlečnih izdelkov temelji na specifični sestavi beljakovin in maščob, ki so lastne zgolj mleku in ga z rastlinskimi nadomestki ni mogoče ponarediti.
Okusu mleka, ki naj bi bil zaradi dolgotrajnega uživanja globoko vsajen v posameznikov spomin, naj bi bilo zato tako težko ubežati. Odločitev za vegansko dieto zato, poleg tveganja za socialne stike, prinaša tudi soočenje s povsem telesno zahtevo po belem, sladkem užitku, ki ga poznamo, odkar smo prijeli za žlico.
Kot vam bo zaupal vsak, ki se je vsaj kratek čas spogledoval z vegansko dieto, zavračanje tradicionalne prehrane v prvi vrsti sproža burne reakcije. A zadnje raziskave kažejo, da vegani ne tvegajo zgolj izključenosti iz družbenega okolja. Zaradi vse večje popularnosti diet, ki opuščajo mleko in mlečne izdelke, so znanstveniki v zadnjih letih podrobneje preučili tovrstno prehransko obnašanje in prišli do zanimivih zaključkov. Nadomeščanje živalskega mleka z mandljevim ali riževim nadomestkom, tako raziskovalci, lahko sproža celo telesne reakcije. Na značilni okus in sestavo mleka, ki ga v naši kulturi okušamo od rane mladosti, smo ne samo socialno, pač pa tudi fiziološko navezani. Odvisnost od mleka in mlečnih izdelkov temelji na specifični sestavi beljakovin in maščob, ki so lastne zgolj mleku in ga z rastlinskimi nadomestki ni mogoče ponarediti.
Okusu mleka, ki naj bi bil zaradi dolgotrajnega uživanja globoko vsajen v posameznikov spomin, naj bi bilo zato tako težko ubežati. Odločitev za vegansko dieto zato, poleg tveganja za socialne stike, prinaša tudi soočenje s povsem telesno zahtevo po belem, sladkem užitku, ki ga poznamo, odkar smo prijeli za žlico.
4 komentarji:
Alergiki na mleko pa v jok ...
Človekovo telo potrebuje 20 t.i. esencialnih aminokislin, da iz njih ustvari beljakovine. 12 jim imamo v telesu, 8 pa jih moramo pridobiti s hrano. (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Esencialna_aminokislina) Eden od najpomembnejših virov teh 8 aminokislin je ... krompir.
Mleko vsebuje kup dragocenih snovi, na primer kalcij, ki pa ga telo ni sposobno izkoristiti, če nima dovolj vitamina D. Se pravi, da je neodvisno od vira kalcija v prehrani treba dovolj časa prebiti na soncu in to BREZ kreme za sončenje, drugače vse skupaj ni nič.
Velike količine (z mlekom ali drugače) zaužitega kalcija so verjetno povezane z nastankom raka na prostati. Določene količine mleka lahko tudi spodbujajo razvoj Parkinsonove bolezni (vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Milch).
Sposobnost presnavljanja mlečnega sladkorja v mleku (laktoze) tudi kot odrasla oseba je rezultat ne preveč dolgega genetskega razvoja, za katerega pravijo, da je v severni in srednji Evropi potekal šele v zadnjih 8 do 9000 letih (vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Milch). Za presnavljanje laktoze je namreč potreben encim laktaza, ki ga telo majhnih otrok med dojenjem proizvaja v zadostni količini, pozneje pa čedalje manj ali čisto nič.
Iz tega sledi, da je največja težava, na katero lahko naletijo vegani, relativno enostranska ali odsotna informiranost njihovih vsejedskih blogerjev.
Mleko je v zahodnih kulturah prisotno vsaj 10.000 let. Tako dolga izpostavljenost laktozi je, skupaj z naravno selekcijo, verjetno poglavitni razlog genetske modifikacije belcev, pa tudi pripadnikov drugih ras, ki so se tradicionalno preživljali z živinorejo. Krompir je v naši kulturi prisoten šele okrog 500 let, kar seveda ne zmanjšuje njegove prehranske vrednosti, kot tudi ne odločitve tistih, ki so mleko iz zdravstvenih ali idejnih razlogov opustili.
Esencialne aminokisline, ki jih telo rabi za proizvodnjo beljakovin, so:
fenilalanin, valin, treonin, triptofan, izolevcin, metionin, levcin in lizin.
Pa si na primer poglejva valin: ima formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)2 (se pravi, da je vodiku, kisiku, ogljiku in dušiku v njem najbrž vseeno, a se najdejo v krompirju ali v skuti, ribah, perutnini, lešnikih, sezamovimi semeni ali v leči - glavno, da ga pojemo, kar v tem primeru lahko tudi vegani)
Tudi vse druge esencialne aminokisline lahko pridobimo iz hrane živalskega ali rastlinskega izvora.
Pripadniki paleo prehrane pravijo, da smo ljudje še vedno genetsko kodirani za hrano iz Kamene dobe, torej meso in bilke, ko mlečnih izdelkov ter žitaric še ni bilo.
Ne da bi jim verjela: s tem samo hočem pokazati, da trditve "človek je genetsko pogojen za X hrano" lepo zvenijo samo tistemu, ki ima to hrano dejansko rad in ki mu tudi telesno ustreza.
Po svoji krvni skupini (in po videzu ter priimku) bi lahko sklepala, da so se moji predniki pred 10000 leti pasli nekje na daljnem vzhodu (indijski polotok ali podobno), čisto možno je torej, da sem genetsko potomka rastlinojedov, ki ne prenašajo mleka.
No, jaz ga pač kar dobro, ne bi pa z njega delala čudežnega hranila...
Kot sem prebrala večkrat in marsikje...meko zakisa telo in telo porablja kalcij, da ga razkisli...torej več mleka kot pijemo več kalcija rabimo, da spet vspostavimo bazično okolje. Kot najbrž veste je kislo okolje idealno za razvoj vseh vrst rakov. In problem mleka je beljakovina kazein, ki naj bi bila skupaj s še drugimi snovmi, ki jih dobimo v telo triger za nastanek karcinomov.
Koliko je v tem resnice pa najbrž ne bomo nikoli izvedeli saj so mlekarski lobiji močni, zagovorniki neuživanja mleka, vegani... pa največkrat laiki in ne strokovnjaki.Tako se navadnim smrtnikom vedno prikaže eno (svojo) plat problema. Enega normalnega in neodvisnega strokovnjaka, da bi speljal poiskuse brez, da bi mu lahko kdorkoli očital napake pri raziskavi in bi povedal po resnici kakšni so rezultati pa ne bomo našli oziroma ga bodo eni ali drugi takoj diskreditirali in tako se vse vrti naprej.
Objavite komentar