Druga plat varčevanja

Na današnji dan vode nas bodo vsi po vrsti prepričevali, kako koristno je omejevanje porabe te naravne dobrine. A tudi v tem primeru ima nasvet drugo plat. Berlin je živ dokaz. Tamkajšnje oblasti meščane že leta prepričujejo o nujnosti varčevanja. Priporočila so resno vzeli tudi izdelovalci bele tehnike, ki na trg pošiljajo stroje z vedno manjšo porabo. Tako so Berlinčani pridno zapirali pipe, namakanje v topli kopeli nadomestili z nekaj minutnim prhanjem, gospodinjski stroji pa so vneto šteli litre, dokler ni – zasmrdelo.

Kanalizacijski sistem, zasnovan v prejšnjem stoletju, ob predpostavki večje porabe vode, se je naenkrat soočil s pomanjkanjem. Po berlinskem podzemlju so, za današnji čas varčevanja, speljane prevelike cevi. Odplake v njih zastajajo, sistem se maši, ob višjih temperaturah pa zaradi razkrajanja nastaja plin, ki iz jaškov sili na površje in celotne soseske pogosto ovije v neznosen smrad. Neprijetne vonjave mora upravljavec omrežja zdaj vse pogosteje preganjati, tako da v cevi naliva dišeče gele, a smrad sploh ni najbolj škodljiva posledica manjšega pretoka vode. V kanalizacijski gošči se namreč tvorijo tudi žveplove spojine, ki najedajo cevi in uničujejo sistem. Ob najbolj kritičnih dneh berlinskemu vodovodu tako ne preostane drugega, kot da v kanalizacijo toči pitno vodo. Pol milijona kubičnih metrov, kolikor je prihranijo vestni Berlinčani, poleti velikokrat preplavi kanalizacijo, da odmaši zamaške in razredči strupeno brozgo. Nato se varčevanje lahko ponovno začne.

Ker letna količina padavin kar petkrat presega vse nemške potrebe po vodi, s samo tremi odstotki vodnih rezerv pa bi bilo mogoče zadostiti vsem potrebam gospodinjstev v državi, se mnogi sprašujejo o smiselnosti takega početja.