Na sodu smodnika

Za obveznice je bolj ali manj jasno, da jim cene določajo bonitetne hiše. Drugače je z delnicami, kjer nevidna roka trga ostaja varno skrita. Ali drži, da se cene delnic vedno bolj spreminjajo, s hitrostjo, ki je bila še pred desetletji nepredstavljiva?

Podatki temu pritrjujejo, živimo v obdobju povečane vnetljivosti. Analiza borznih cen v zadnjih tridesetih letih, ki so jo pripravili na Massachusetts Institute of Science and Technology (MIT) je pokazala, da se je polovica od dvajsetih največjih podražitev zgodila v zadnjih treh letih, tudi do polovice največjih padcev je prišlo po letu 2008.

Velike in trenutne spremembe na trgu so vedno znak manjšega zaupanja; manj, ko so gotovi dobički in dividende, bolj tvegani postajajo posli in večje so cenovne spremembe. A obdobja, ko je zaupanje izpuhtelo, so znana tudi od prej, nihanja cen za več kot štiri odstotke v enem dnevu pa ne. Zadnje desetletje se pojavljajo šestkrat pogosteje in tega enostavno ni mogoče pojasniti s pomanjkanjem zaupanja.

Čeprav je v ekonomiji do odgovora mogoče priti šele iz zgodovinske perspektive, mnogi poznavalci verjamejo, da odgovor poznajo: računalniško trgovanje. Potem ko so negativne vplive (pre)hitrega trgovanja, ki ga omogoča tehnologija, opazili na surovinskih trgih, se zdaj ti kažejo tudi na delniških trgih. Po uradnih podatkih s hitrimi računalniškimi transakcijami opravijo že več kot 60% poslov in če k temu prištejemo še vedno večjo mobilnost kapitala na globaliziranem trgu, vnetljivost še ni najhujše, kar se lahko pripeti. Borzniki zdaj sedijo na sodu smodnika.