Sledljivost gensko spremenjenih pridelkov nezadostna

Potem ko je Evropska komisija odločanje o genetsko spremenjenih poljščinah, po dvanajstih letih nesoglasij med državami - članicami, vzela v svoje roke, je ponovno odločila v njihov prid. V sredo je bilo odobrenih pet novih varietet genetsko spremenjene koruze, ki naj bi bila namenjena izključno predelavi v živinsko krmo. Komisija je odločitev pospremila z zagotovilom, da bo strogo nadzirala označevanje in sledljivost tovrstnih pridelkov.

Že druga odločitev Evropske komisije v prid genetsko spremenjenih poljščin letos, je v luči zadnjih odkritij nenavadna. Junija so v Nemčiji odkrili posevke koruze, ki so vsebovali gensko spremenjeno varieteto NK603, ki v Evropi nikoli ni bila odobrena. Čeprav je po zagotovilih dobavitelja semena, ameriškega podjetja Pioneer HiBred, do neljube setve prišlo pomotoma, se ni mogoče izogniti občutku, da je nadzor nad semeni pomanjkljiv in da sistem označevanja in sledljivosti gensko spremenjenih pridelkov ne deluje najbolje.

Podobne ugotovitve prihajajo tudi iz drugih delov sveta. Greenpeace je nedavno potrdil, da so na Kitajskem v najmanj dveh pakirnicah riža odkrili gensko spremenjeno varieteto, ki ni bila nikoli podvržena varnostnim testom in je zato sploh ne bi smeli vzgajati, kaj šele razpečevati in prodajati. Neprijetna ugotovitev ne kaže le, da je obstoječi sistem sledenja gensko spremenjenih pridelkov neustrezen, pač pa meče slabo luč tudi na Kitajsko vlado. V omenjenih pakirnicah namreč skladiščijo tudi riž, ki je namenjen Kitajskim strateškim rezervam, te pa uporabljajo tudi v primeru elementarnih nesreč po svetu.

2010 bo najbolj vroče leto doslej

V zadnjih mesecih poteka odkrita javnomnenjska kampanja za diskreditacijo znanosti o podnebnih spremembah. S poudarjanjem tveganj, ki so običajen del raziskovalnega procesa, predvsem pa z ustvarjanjem mnenja, češ da gre za prenapihnjene ugotovitve goljufivih posameznikov brez prave podlage, skušajo lobisti čimbolj odložiti ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče zaustaviti segrevanja ozračja. V času gospodarske krize, ko se ukvarjamo predvsem z vsakodnevnimi težavami in strahovi in ko vsak dodatni strošek predstavlja veliko breme, jim gre igra dobro od rok. Znanost pa ostaja neizprosna.

Meritve organizacij, ki se ukvarjajo s spremljanjem podnebnih razmer, kažejo enak rezultat: Letošnje leto utegne postati najtoplejše v znani zgodovini. Zadnje poročilo Ameriške uprave za preučevanje morja in ozračja za obdobje od januarja do junija letos (State of the Climate, Global Analysis June 2010) kaže, da je letošnja povprečna temperatura planeta za 0,68 stopinje celzija višja od povprečja, ki je veljalo v 20. stoletju in da utegne letošnje leto prekositi dosedanji rekord iz 1998, ki velja za najtoplejše leto doslej.

Napoved podpirajo tudi ugotovitve Inštituta za vesoljske raziskave NASA (Nasa's Goddard Institute for Space Studies) in Ameriškega centra za podnebne podatke (US National Climatic Data Centre) Direktor Goddardevega inštituta, starosta raziskovanja podnebnih sprememb James Hansen je v nedavno objavljenem članku v Reviews of Geophysics zapisal, da je izmerjeni šestmesečni rekord letošnjega leta še toliko bolj pomemben, saj je aktivnost sonca trenutno nizka. Zmanjšano sevanje planet zdaj pravzaprav ohlaja. Hansen se v članku sprašuje, kaj se utegne zgoditi, ko bo večja aktivnost sonca segrela Tihi ocean in prebudila El Nina.

Cena za Volt

General Motors je po več mesecih ugibanj včeraj objavil ceno za svoj električni avtomobil Volt. Vozilo, ki mu bo baterije mogoče napolniti kar iz domačega omrežja, bo stalo 41.000 ameriških dolarjev (31.500 evrov). Od zneska bo mogoče odbiti še 7.500 dolarjev davčne olajšave, ki je v ZDA namenjena za nakup električnih vozil.

Volt, ki bo z električnim pogonom lahko prevozil dobrih šestdeset kilometrov, za premagovanje večjih razdalj bo imel vgrajen 1,4 litrski bencinski motor, bo na ameriškem trgu tekmoval s Toyotinim Priusom, ta v ZDA stane od 23.500 do 35.000 dolarjev in z Leafom. Leaf, ki ga Nissan obljublja v decembru, bo zgolj električni avto, brez pomožnega motorja. Z enim polnjenjem naj bi prevozil 160 kilometrov in veljal 32.800 ameriških dolarjev.

Oba proizvajalca verjameta, da bo v prihodnjih letih povpraševanje po električnih vozilih bistveno presegalo ponudbo, čeprav ob tem mnogi analitiki opozarjajo, da gre predvsem za izboljšanje imidža podjetij, ki bosta v večino svojih izdelkov še zmeraj vgrajevali motorje na notranje izgorevanje. V prihodnjem letu načrtujejo izdelavo 10.000 Voltov, leta 2012 naj bi se proizvodnja povzpela na pičlih 30.000. Volti bodo letos naprodaj zgolj v šestih zveznih državah, potencialni kupci pa se vpisujejo na čakalne liste. Tudi Nissan je sporočil, da je letošnja proizvodnja Leafov razprodana.

Zadnjo besedo bo vsekakor imela ekonomika. Eno polnjenje Voltove baterije iz običajne (ameriške, 120 V) vtičnice naj bi stalo od 1 do 1,5 dolarja, General Motors k temu dodaja osemletno jamstvo za baterijo, obe podjetji pa napovedujeta tudi možnost leasinga. Ta naj bi veljal okrog 350 dolarjev mesečno.

Direktor BP odhaja v Sibirijo

Aprilski izliv nafte v Mehiški zaliv je končno odnesel nepriljubljenega direktorja BP Tonyja Haywarda, ki je v veliki meri odgovoren za neustrezen odziv na ekološko katastrofo.

BP je včeraj objavil eno od največjih četrtletnih izgub v zgodovini britanskih podjetij. Medtem ko je lani ob takem času naftna družba poročala o 3,1 milijarde dolarjev dobička, so letošnji rezultati katastrofalni: izguba je v drugem četrtletju dosegla 17 milijard ameriških dolarjev.

BP, ki bo moral v naslednjih mesecih poravnati stroške čiščenja in izpada dohodka zaradi onesnaženja, je pod pritiskom ameriške administracije že ustanovil poseben sklad, za katerega bo potrebno zagotoviti neverjetnih 32,2 milijarde ameriških dolarjev. Sredstva bodo pridobili s prodajo premoženja, predvsem pravic za črpanje nafte in zemeljskega plina drugod po svetu.

Na čelo podjetja prihaja Bob Dudley, ki je trenutno zadolžen za sanacijo katastrofe, Hayward pa bo postal direktor skupnega podjetja, ki ga ima BP z ruskim partnerjem TNK in je namenjeno pridobivanju nafte na sibirskih nahajališčih.