Sledljivost gensko spremenjenih pridelkov nezadostna

Potem ko je Evropska komisija odločanje o genetsko spremenjenih poljščinah, po dvanajstih letih nesoglasij med državami - članicami, vzela v svoje roke, je ponovno odločila v njihov prid. V sredo je bilo odobrenih pet novih varietet genetsko spremenjene koruze, ki naj bi bila namenjena izključno predelavi v živinsko krmo. Komisija je odločitev pospremila z zagotovilom, da bo strogo nadzirala označevanje in sledljivost tovrstnih pridelkov.

Že druga odločitev Evropske komisije v prid genetsko spremenjenih poljščin letos, je v luči zadnjih odkritij nenavadna. Junija so v Nemčiji odkrili posevke koruze, ki so vsebovali gensko spremenjeno varieteto NK603, ki v Evropi nikoli ni bila odobrena. Čeprav je po zagotovilih dobavitelja semena, ameriškega podjetja Pioneer HiBred, do neljube setve prišlo pomotoma, se ni mogoče izogniti občutku, da je nadzor nad semeni pomanjkljiv in da sistem označevanja in sledljivosti gensko spremenjenih pridelkov ne deluje najbolje.

Podobne ugotovitve prihajajo tudi iz drugih delov sveta. Greenpeace je nedavno potrdil, da so na Kitajskem v najmanj dveh pakirnicah riža odkrili gensko spremenjeno varieteto, ki ni bila nikoli podvržena varnostnim testom in je zato sploh ne bi smeli vzgajati, kaj šele razpečevati in prodajati. Neprijetna ugotovitev ne kaže le, da je obstoječi sistem sledenja gensko spremenjenih pridelkov neustrezen, pač pa meče slabo luč tudi na Kitajsko vlado. V omenjenih pakirnicah namreč skladiščijo tudi riž, ki je namenjen Kitajskim strateškim rezervam, te pa uporabljajo tudi v primeru elementarnih nesreč po svetu.