Legionela na vetrobranskem steklu

Legionarsko bolezen, pljučnico z visoko stopnjo umrljivosti, smo doslej povezovali predvsem z vodovodnimi sistemi v občasni uporabi, zadnji primer je bil odkrit v nekem Kranjskogorskem hotelu, ali pa z neustrezno projektiranimi in izvedenimi vodovodnimi napeljavami, kot je domnevno legionela, odkrita v vodovodnem sistemu nove pediatrične ali onkološke klinike.

Legionarska bolezen je bolezen stoječe tople vode. Povzročajo jo bakterije, ki se razvijajo v mirujoči vodi, pri temperaturah med 25 – 45°C. Pitje okužene vode sicer ni škodljivo, kadar pa, zaradi pršenja, bakterije z vodnimi kapljicami zaidejo v dihalni sistem, se razvije bolezen, ki se v desetini primerov konča tragično. Poleg znanih območij tveganja: hotelskih tušev ali pršilnih sistemov, je nevarnost za legionelo zdaj odkrita tudi v sistemih za izpiranje vetrobranskega stekla.

Raziskavo britanskih strokovnjakov je spodbudil podatek, da je obolelost za legionarsko boleznijo med poklicnimi vozniki kar petkrat višja, kot sicer. Ugotovili so, da se tveganje za okužbo pojavlja predvsem v poletnem času, ko se v rezervoarjih za pranje šip temperature zvišajo. Kar 20% pregledanih avtomobilov je vsebovalo bakterije legionele, ki se pri čiščenju stekel lahko sproščajo v okolje v obliki smrtonosnega pršila.

Učinkovito zaščito proti razvoju legionele v sistemih za čiščenje šip predstavlja dodajanje sredstva proti zmrzovanju tudi v poletnem času.

Iztekanje nafte, zdaj v živo

Po večtedenskih neuspešnih poskusih, da bi zaustavili iztekanje surove nafte v Mehiški zaliv, se je za BP začela prava nočna mora. Medtem ko so se pred odborom za energijo in trgovino ameriškega senata včeraj zagovarjali predstavniki podjetja, je odbor za energetsko neodvisnost in segrevanje ozračja dosegel, da je BP javnosti omogočil neposredno spremljanje posnetkov z robotske podmornice, na katerih si je mogoče v živo ogledati iztekanje nafte v Mehiški zaliv.

Razmere pa se medtem še poslabšujejo. Obalna straža je zdaj tudi uradno potrdila, da je nafta na več mestih potonila v morje, oblasti na Floridi pa so zaradi nevarnosti naplavin prvič prepovedale kopanje. Prepoved, ki sicer velja le za deset kilometrski odsek plaže, pomeni resno grožnjo letošnji turistični sezoni v tem delu ZDA.

Na nove razmere se je odzvala tudi Londonska borza. Po začetku današnjega trgovanja so delnice BP potonile za nadaljnjih 12%, njihova vrednost se je od nesreče, 20. aprila praktično prepolovila. Po oceni New Yorškega brokerja Goldman Sachs bo BP izlitje nafte veljalo astronomskih 33 milijard dolarjev.

Drill baby, drill!

Geslo republikancev z ameriških predsedniških volitev se po nesreči vrtalne ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu sliši kot slaba šala. Globokomorske vrtine, ki so med predsedniško kampanjo razvnemale strasti in za katere je veljalo, da bodo državo rešile odvisnosti od uvožene nafte, se spreminjajo v ameriško nočno moro.

Ob naraščajočih stroških čiščenja, ki so v začetku tedna presegli milijardo ameriških dolarjev in napovedih administracije, da bo od povzročitelja izterjala kazen, če se izkaže, da je bila nesreča posledica malomarnosti, BP zaenkrat molči. Kot tudi ob zahtevah okoljevarstvenih organizacij, da izgubi status "družbeno odgovornega podjetja", ki ga je dobil z uvrstitvijo na seznam FTSE4 Good indices Londonske borze. V prvem četrtletju letošnjega leta je podjetje imelo šest milijard dolarjev dobička, 135% več, kot lani, tako da so neposredni stroški nesreče zaenkrat še obvladljivi. A račun je iz dneva v dan daljši. Bela hiša je potrdila, da lahko najvišja globa za sodček izlite nafte, po ameriških zakonih doseže 4.300 dolarjev. BP čaka tudi račun, ki mu ga bodo za izpad dohodka izstavili ribiči in turistična industrija, a s tem težav še ni konec. Odkar je bil prejšnji teden uspešno nameščen pokrov nad poškodovano vrtino, se v njem vsak dan nalovi 11.000 sodčkov nafte, ki povzroča nove probleme. Za odvažanje tolikšnih količin nafte v bližini preprosto ni dovolj primernih ladij.

Nesreča v Mehiškem zalivu je razkrila, v kakšna tveganja so se pripravljena podati naftna podjetja v želji po dobičku in kako malo v tej dirki pomenijo vplivi globokomorskega vrtanja na okolje. BP se, medtem ko je že obljubil nakazilo 500 milijonov dolarjev za raziskave, vztrajno oklepa trditve, da se bo izpuščena nafta, ker je pač lažja od vode, obdržala na površini in bo odprava posledic relativno preprosta in dovolj učinkovita, vpliv na morsko floro in favno pa minimalen. Poročila morskih biologov kažejo drugačno sliko. Raziskovalci Južnofloridske Univerze so že potrdili, da je del izlite nafte potonil v Mehiškem zalivu. Na globini okrog tisoč metrov so odkrili oblak drobno razpršenih kapljic nafte, ki je dolg kar 35 kilometrov in se razteza severovzhodno od poškodovane vrtine. Kako to, da je surova nafta kljub manjši gostoti potonila, ostaja zaenkrat nepojasnjeno. Mnogi za to krivijo kemikalije, ki so jih uporabljali v prvih dneh po nesreči. V morje je bilo doslej izpuščenih 3,8 milijona litrov posebne kemične snovi, ki naj bi olajšala čiščenje izlite nafte, a so jo zaradi zdravstvenih težav, ki so se pojavile pri njenem razprševanju, že prenehali uporabljati.

Na obalah od Louisiane do Floride potekajo priprave na največjo čistilno akcijo v zgodovini, ki bo trajala še najmanj šest tednov po zaustavitvi iztekanja. To se bo predvidoma zgodilo šele sredi avgusta, ko bo končana nova vrtina, s katero bodo v naftno telo vbrizgali težke gline in, tako vsaj upajo, dokončno zamašili iztok. Do takrat pa gre lahko še marsikaj narobe, saj se v Mehiškem zalivu pričenja sezona orkanov in tropskih neviht.