Gensko spremenjeni krompir, na zadnja vrata

Gospodarska kriza in razmere v Evropski uniji so, vsaj za nekatere, prava priložnost. Potem, ko si je nemški kemični koncern BASF trinajst let zaman prizadeval, da bi od Evropske komisije izposloval dovoljenje za gensko spremenjeni krompir, mu je to končno uspelo. Krompir Amflora, ki so ga letos prvič posadili v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in Češkem, je začetek februarja postal druga Evropska gensko spremenjena kultura.

Tako kot pred dvanajstimi leti Monsantova koruza MON 810, ki je zaradi podnebnih razmer v mnogih evropskih državah sploh ni mogoče gojiti, tudi Amflora ni bila izbrana naključno. V humani prehrani zadnjih desetletjih je krompir izgubil prvotni pomen in mnogi veliki pridelovalci so se znašli v stiski. Zgolj četrtina evropskega pridelka krompirja konča na jedilnih mizah, ostalo pokrmijo živini ali porabijo v kemični industriji. Pri industrijskem krompirju pa so bolj, kot organoleptične lastnosti, v ospredju kemične značilnosti in uniformnost pridelka. Gensko spremenjeni krompir, ki je od Barrosove komisije dobil zeleno luč, naj bi bil namenjen izključno predelavi v škrob za papirno in kemično industrijo. Za prehrano naj bi bil zaradi škrobnega okusa neprimeren, kaj se bo zgodilo s krompirjevimi olupki, ki kot stranski produkt industrije navadno končajo kot živinska krma, pa ni povsem jasno.

Na prve odzive ni bilo treba dolgo čakati. Vlade mnogih Evropskih držav: Grčije, Francije, Luksemburga, pa tudi sosednje Italije, Madžarske in Avstrije, so odločitev, v katero je bil vpleten tudi Evropski komisar Potočnik, takoj zavrnile ter zagotovile, da Amflora, tako kot MON 810, v njihovih državah ni zaželen. Mednarodna zdravstvena organizacija namreč svari pred zmanjšano odpornostjo na antibiotike. Gensko spremenjeni krompir vsebuje gen za encim, ki povečuje odpornost na vrsto antibiotikov, kot so kanamycin, neomycin, butirosin in gentamicin. Barrosova komisija je ugovore zavrnila, češ da gre zgolj za industrijski krompir, ki ne bo namenjen prehrani, čeprav ni pojasnila, kako bo zagotovljeno, da bo ves pridelek, do zadnjega gomolja res pobran z njiv, in to pred cvetenjem, tako da se Amflora ne bo križala z jedilnim krompirjem.

Najbolj ostre reakcije so prišle iz sosednje Avstrije, znane predvsem po biološki pridelavi živil. Dunajski parlament je odločitev enoglasno zavrnil in pozval ministra za zdravje, "naj nemudoma ukrepa". Avstrijski parlamentarci so v razpravi poudarili, da je Barrosova komisija zaradi interesov industrijskih pridelovalcev povsem spregledala zdravstveno tveganje. Zaskrbljenost je verjetno upravičena, še posebej, ker mnogi nasprotniki gensko spremenjenih kultur opozarjajo, da bodo industrijskim pridelkom kmalu sledili prehrambeni. BASF je že napovedal, da bo od Evropske komisije zahteval dovoljenje tudi za Fortuno, ki bo namenjena predelavi v čips in pomfri.

Kljub temu pa odločitev Barrosove komisije še ne pomeni, da so gensko spremenjene poljščine v Evropi dobile zeleno luč. Večina velikih predelovalcev krompirja in verig hitre prehrane je, zaradi nasprotovanja javnega mnenja, možnost uporabe gensko spremenjenega krompirja v svojih obratih že zavrnila.