Pred leti so se na neki mednarodni konferenci, tako anekdota, srečali voditelji pomembnih držav. Potem, ko so se zedinili, da je problem resnično pereč in da ga je potrebno čim prej rešiti, so delegacije začele predlagati različne ukrepe. Ko so prišli na vrsto Američani, so postregli s pripravljeno rešitvijo, ki so jo tudi že preizkusili na pilotnem projektu. V podkrepitev rešitvi so poudarjali, da se je celotna zadeva v praksi dobro izkazala. Drugi delegati so pričeli odobravajoče prikimavati, nato pa je vstal predstavnik Francije in dejal: Že mogoče, da vaša rešitev v praksi dobro deluje, vseeno pa vprašanje ostaja, ali bo zadeva delovala tudi v teoriji.
V zadnjega pol leta se slovenski publicisti, ki se ukvarjajo z vzroki in posledicami gospodarske krize, predvsem pa z različnimi ukrepi za izhod iz recesije, med njimi so očitno najštevilčnejši ekonomisti, pogosto obnašajo kot Francozi iz anekdote. Ne glede na to, da smo zdaj vsi "Keynesijanci", sta se, kako običajno za domače razprave, spet izoblikovala dva nasprotujoča si tabora, ki en drugega obtožujeta za zablode tako imenovanega "liberalnega kapitalizma". Simptomatično, če hočete Francosko pa je, da sta se tabora izoblikovala glede na pripadnost zagovornikov te ali one ekonomske teorije. Skratka, slovenski ekonomisti in drugi misleci se v obdobju krize še najraje sprašujejo, ali nekaj (ne)deluje v teoriji, prakso pa prepuščajo bolj profanim.
Da bo gospodarska kriza slej ko prej minila, je jasno vsem, da bodo najvišjo ceno plačali manj izobraženi in mladi, pa kot da nikogar ne zanima. Kot da nikomur od tistih, ki z vehemenco teoretika razpravljajo o krizi kot o tipografskem problemu, o tem, kakšno črko bomo na koncu pripisali krivulji industrijske proizvodnje, ni mar, da bodo generacije, ki v sedanjem trenutku še študirajo, paradoksalno, tudi o ekonomskih teorijah, najmanj dvakrat plačali za tranzicijske neumnosti; prvič, ko bodo z diplomami v rokah pristali na zavodu za zaposlovanje in drugič, ko bodo z naraščajočimi davki poskušali vzdrževati nevzdržen sistem. Dokler se ne razpoči ali ne sesuje vase. Na čas po velikem poku, se lahko pripravijo, ne z modrostjo Francozov ali Američanov, pač pa Kitajcev: Ni važno, kakšne barve je mačka, samo da lovi miši.*
Ni komentarjev:
Objavite komentar