Proti

Javno mnenje očitno postaja čedalje bolj enotno. Ankete kažejo, da se delež tistih, ki v naslednjih letih pričakujejo izboljšanje družbenih razmer, vztrajno zmanjšuje. Vedno bolj smo pripravljeni na nazadovanje, in to ne samo v gospodarstvu, pač pa tudi na drugih področjih življenja. Za razliko od prejšnjega desetletja se je med nami razrasel pesimizem. Mnenje, da bodo naši otroci živeli slabše, kot živimo danes, postaja prevladujoče.

V javnomnenjskih anketah je jasno izraženo predvsem nezaupanje v sistem kot celoto in v inštitucije; še do nedavna je več kot polovica državljanov verjela, da vlada deluje dobro, zdaj je takih manj kot četrtina. Najbolj očitno pa postaja, da je izgubljeno splošno zaupanje v delovanje demokratičnega sistema. Kljub temu, da volilno telo ostaja enakomerno porazdeljeno med levico in desnico, je mogoče čutiti globoko nezaupanje v izvoljene predstavnike ljudstva na obeh straneh. Politikom, tako raziskave javnega mnenja, ne verjame nihče več. In ne samo politikom, mimogrede, odkar merimo javno mnenje, je dvom v njihovo iskrenost najbolj nizko ocenjen. Vse bolj očitno postaja, da so se politikom zdaj pridružili še strokovnjaki: zdravniki, raziskovalci, profesorji…

Nihče več ne zaupa nikomur, tako anketiranci, še najmanj zaupanja so pa vredni izobraženci. Strokovnjaki s tega ali onega področja, ki so jim ljudje nekoč verjeli, so v očeh javnosti postali zgolj podaljšana roka politike, ki si ne zaslužijo nikakršnega spoštovanja. Ko govorijo o segrevanju ozračja, je ljudstvo proti, ko govorijo o novi bolezni in zagovarjajo vakcinacijo prav tako; naj gre za odločitve o tej ali oni pomembni stvari, ljudje predstavnikom stroke preprosto ne zaupajo več. Pretežna večina anketirancev priznava, da bi na volitvah najraje glasovala Proti.

Za to, najštevilčnejšo stranko danes, so glavni sovražniki ljudstva predstavniki vlade, velikega biznisa in medijev, predvsem pa izobraženski sloj, ki opravičuje njihove zamisli. Politika, ki je na oblasti, verjame da se bomo s pomočjo strokovnjakov izkopali iz težavnih razmer, v katerih se je znašla naša država, ob tem pa ne upoštevajo, da jim velika večina ljudi preprosto ne verjame več.

Opomba: zapis je predelava komentarja, objavljenega v New York Timesu 4. januarja 2010 pod naslovom The Tea Party Teens Davida Brooksa.