petek, december 04, 2009

Farsa v Københavnu

V zadnjih dneh postaja povsem jasno, da na letošnjem podnebnem srečanju na vrhu ne bo prišlo do nikakršnega zasuka. Do sporazuma, ki naj bi nastal na pogorišču nedelujočega Kyotskega protokola, očitno vodi čedalje daljša in vijugava pot.

Potem, ko so se Američani in Kitajci, trenutno prvi in drugi največji povzročitelji toplogrednih plinov na svetu, pred dnevi očitno dogovorili o svojih pogojih za globalni sporazum, Evropejci ostajajo ob strani in, kot je na Stari celini v navadi, sprti med seboj. Če je Busheva zavrnitev Kyotskega protokola pred leti Evropskim voditeljem nudila zatočišče pred čedalje bolj zaskrbljenim javnim mnenjem, bo to vlogo zdaj odigrala gospodarska in družbena kriza.

Strah pred zlomom evropskih gospodarstev je v zadnjem letu naredil svoje. Vse se pač začne in konča pri denarju. Javnih sredstev, ki so jih vlade v zadnjem letu vložile v bančno luknjo in obubožane industrije, je iz dneva v dan manj, evropski voditelji, ki so jih bila še pred meseci polna usta priložnosti za razvoj zelenih tehnologij, pa so umolknili Pod pritiskom krize so najglasnejši ponovno lobisti avtomobilske industrije in energetike, ki vsak v svoji državi, skupaj pa v vrhovih Evropske administracije grozijo s poslabšanjem konkurenčnosti in novimi milijoni brezposelnih. Kot vemo tudi od doma: tam kjer ni, še vojska ne more vzeti. Sporazum v Københavnu je neslavno končal, še preden so se svetovni voditelji posedli za mizo.

James Hansen, direktor Inštituta za vesoljske znanosti pri NASI in nesporna avtoriteta na področju podnebnih sprememb, znanstvenik, ki je v času Busheve administracije plačal visoko ceno za svojo neupogljivost, pred dnevi ni mogel skriti razočaranja. Vrh je označil za farso in sporočil, da bo dogodek bojkotiral. V Københavnu, pojasnjuje razočarani Hansen, nameravajo razvite države zgolj kupovati odpustke, zanje ponujajo drobiž in prazne obete, vsi pa bi se obnašali, kot da se ni nič zgodilo. Tudi Slovenija, z Erjavcem na čelu. Račun pa je iz leta v leto višji. Kdo bo na koncu plačal zapitek?

Ni komentarjev: