Nič več božja volja

Potresi so od nekdaj veljali za višjo silo, zdaj pa se kar vrstijo dokazi o človeški vpletenosti v premikanje tal.

Leta 2006 so v Švicarskem Baslu začeli s projektom izkoriščanja geotermalne energije, ki naj bi pripomogla k manjši porabi fosilnih goriv. Decembra so v globino dobrih štiri tisoč metrov pričeli črpati vodo. Seizmologi, ki so ob vrtini pričakovali šibke tresljaje, so s presenečenjem zabeležili potres z magnitudo 3,4 stopnje. V naslednjih mesecih je Basel, ki ga je rušilni potres močno prizadel davnega leta 1356, še dvakrat zatreslo. Raziskovalci Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo, ki so dobili nalogo, da tresenje tal preučijo, so ocenili, da bo na račun geotermalnega projekta območje Basla v naslednjih desetletjih doživelo še več manjših potresov.

Mnogi posegi v okolje, ki so veljali za manj nevarne, so v zadnjih letih pokazali svojo slabo plat. Za akumulacijska jezera je že dlje časa znano, da lahko sprožijo premike ob zemeljskih prelomnicah. Čeprav je večina seizmologov prepričana, da vodne akumulacije potresov ne morejo povzročiti, mnogi priznavajo, da vodne mase s svojo težo vplivajo na sprostitev napetosti ob prelomih in posredno lahko privedejo do potresnih sunkov večjih razsežnosti.

Kljub zanikanju Kitajske vlade se vse od lanskega tresenja tal v pokrajini Sečuan vrstijo ugibanja o tem, ali za potres, ki je zahteval 80.000 žrtev, odgovorno polnjenje akumulacijskega jezera. V bližini epicentra so nekaj mesecev pred usodnim sunkom napolnili akumulacijo s 320 milijoni ton vode. Znanost dokončnega odgovora še ne pozna, tveganje pa se z energetskimi objekti ne konča. Črnogledi seizmologi že opozarjajo na nevarnost, ki jo prinaša taljenje ledu na Antarktiki. Prerazporeditve vodnih mas naj bi po njihovem mnenju v prihodnje vplivale tudi na večjo potresno aktivnost po svetu.