Evropska komisija je prejšnji teden v parlamentu predstavila osnutek reforme skupne kmetijske politike. Gre za najstarejšo evropsko politiko, ki izvira iz začetka evropskih povezav in ki so jo, zaradi preživetih izhodišč, zadnja leta nenehno napadali tako okoljevarstveniki, kot tudi kmetje. En od glavnih argumentov za ohranjanje nepreglednega, dragega in okolju neprijaznega sistema evropskih kmetijskih subvencij, ki finančno predstavljajo 40% evropskega proračuna in so lani davkoplačevalce stale 42,9 milijarde evrov, je bila domnevna stabilnost cen. Zdaj, ko je minila, svetovni trg hrane pa kaže na dolgoročno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, je čas za reformo dozorel.
V Strasbourgu predstavljeni predlog je pripravljen po načelu "za vsakogar nekaj". Okoljevarstvenikom, ki Komisiji že leta očitajo spodbujanje okolju neprijazne pridelave hrane, v zadnjem času pa tudi prenagljenost pri uvajanju biogoriv prve generacije, nova politika obeta ukinitev subvencij za pridelavo energetskih pridelkov ter povečanje sredstev, namenjenih varovanju okolja. Za prejemnike sredstev, kmete, je Komisija zasnovala doktrino zaščite majhnih kmetij. Statistika kaže, da trenutno 20 odstotkov pridelovalcev hrane prejema 80% subvencij, kar pomeni, da obstoječi sistem favorizira predvsem velike pridelovalce. Komisija jim v zameno za manjše subvencije ponuja odpravo mlečnih kvot in izplačil za površine, ki so bile izločene iz obdelave. S tem naj bi dosegli tudi povečanje evropske kmetijske proizvodnje in stabilizacijo cen.
Francija in Nemčija, ki imata od trenutnega sistema največ koristi, sta že pokazali pripravljenost na kompromis. Če bodo osnutek sprejele tudi druge članice, bo prenovljena Evropska kmetijska politika lahko sprejeta že med Francoskim predsedovanjem v drugi polovici letošnjega leta.
V Strasbourgu predstavljeni predlog je pripravljen po načelu "za vsakogar nekaj". Okoljevarstvenikom, ki Komisiji že leta očitajo spodbujanje okolju neprijazne pridelave hrane, v zadnjem času pa tudi prenagljenost pri uvajanju biogoriv prve generacije, nova politika obeta ukinitev subvencij za pridelavo energetskih pridelkov ter povečanje sredstev, namenjenih varovanju okolja. Za prejemnike sredstev, kmete, je Komisija zasnovala doktrino zaščite majhnih kmetij. Statistika kaže, da trenutno 20 odstotkov pridelovalcev hrane prejema 80% subvencij, kar pomeni, da obstoječi sistem favorizira predvsem velike pridelovalce. Komisija jim v zameno za manjše subvencije ponuja odpravo mlečnih kvot in izplačil za površine, ki so bile izločene iz obdelave. S tem naj bi dosegli tudi povečanje evropske kmetijske proizvodnje in stabilizacijo cen.
Francija in Nemčija, ki imata od trenutnega sistema največ koristi, sta že pokazali pripravljenost na kompromis. Če bodo osnutek sprejele tudi druge članice, bo prenovljena Evropska kmetijska politika lahko sprejeta že med Francoskim predsedovanjem v drugi polovici letošnjega leta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar