Angela Merkel v svetovni politiki velja za vneto zagovornico ukrepanja proti podnebnim spremembam. Ob svojem lanskem obisku na Bushevem ranču je nemška kanclerka ameriškega predsednika na vse pretege prepričevala o nujnosti takojšnje vključitve Amerike v globalni podnebni sporazum, ki bo nadomestil iztekajoči se Kyotski sporazum.
Merklova zagovarja zmanjšanje emisij toplogrednih plinov tudi doma in obljublja, da si bo Nemčija pod njeno vlado zagotovila vodilno vlogo v boju proti segrevanju ozračja. Do leta 2020 naj bi se, v primerjavi z ravnijo iz leta 1990, nemški izpusti zmanjšali za 40%. Z obljubljenimi ukrepi zvezne vlade so začeli decembra lani, ko je bil potrjen prvi sveženj zakonodaje, namenjene varčevanju z energijo in prehodu na obnovljive vire. Drugi sveženj, ki naj bi ga vlada odobrila prejšnji teden, pa se je očitno zataknil – pod vplivom zloglasnih lobijev.
Najprej se je zamajal predlog za spremembo davkov na avtomobile. Po novem bi dajatve in stroške registracije v Nemčiji obračunavali na osnovi izpustov ogljikovega dioksida in ne več na podlagi zmogljivosti motorja. Osnutek zakona je bil prejšnji teden nepričakovano umaknjen iz procedure. Višji davki na avtomobile pa niso edini sporni predpis iz drugega svežnja. Vse manj privržencev imajo tudi ukrepi, s katerimi naj bi izboljšali energetsko stanje stavbnega fonda in spodbudili vlaganja v energetska omrežja. Nasprotniki Merklove so se lotili celo usklajenega predloga, po katerem naj bi se cestnine za tovornjake obračunavale na osnovi emisij ogljikovega dioksida.
Angeline podnebne težave so iz dneva v dan večje. Opozicijski Zeleni programu očitajo povsem nerealne cilje: 40% zmanjšanja po njihovem sploh ni mogoče več doseči; to bo znašalo kvečjemu 28%.
Ni komentarjev:
Objavite komentar