Cena nafte na svetovnem trgu se je danes povzpela na 135 dolarjev za sod. Analitiki Goldman Sachsa ocenjujejo, da se bo v drugi polovici letošnjega leta še višala in v povprečju presegla 140 dolarjev. Ne glede na to, ali za zadnje podražitve krivimo šibko ameriško valuto, umik kapitala na surovinske trge, ali zmanjšanje razpoložljivih zalog in začetek obdobja pomanjkanja črnega zlata, alternative se zdijo zmeraj bolj oddaljene.
Biogoriva, izdelana iz kmetijskih pridelkov, so se izkazala za povsem neprimeren nadomestek. Samo vprašanje časa je, kdaj bo Evropska unija opustila odločitev, po kateri naj bi 10% fosilnih goriv nadomestili z biogorivi. Tudi ameriški program subvencionirane predelave koruze v etanol je zašel v težave. V zadnjih mesecih podobe biogoriv v javnosti ni prizadelo samo pomanjkanje in podražitve hrane, pač pa tudi raziskave, ki dokazujejo, da intenzivna predelava poljščin v bioetanol ali biodiesel izniči njihovo domnevno ogljikovo nevtralnost. Torej s prihrankom pri izpustih toplogrednih plinov ne bo nič. Če k temu prištejemo še onesnaženje s pesticidi in pomanjkanje vode, ki bi ga pridelava energetskih pridelkov povzročila v kmetijstvu, je usoda biogoriv zapečatena.
Razpoložljiva tehnologija hibridnih vozil, ki jih je na cestah, v primerjavi s klasičnimi, malo, je sicer povečala energetsko učinkovitost posameznega vozila, a na odvisnost prometa od naftnih derivatov praktično ni vplivala. Tehnologija električnih vozil je povsem zastala in komercialna proizvodnja vozil na gorivne celice se še ni pričela, tako da promet zaenkrat ostaja trdno v rokah naftnega lobija. K temu pritrjujejo tudi zadnji podatki o rasti dobičkov naftnih družb: v prvem četrtletju je Shell dosegel za četrtino boljše rezultate, BP pa je dobiček zrasel kar za 63 odstotkov. Kar dobro za industrijo, katere osnovna surovina se je v tem mesecu podražila že za 20%.
Ni komentarjev:
Objavite komentar